Nujna medicinska pomoč od začetka septembra ne bo motena!

S 1. septembrom nujna medicinska pomoč bolnikom ne bo motena, se bodo pa zato še podaljšale čakalne dobe za nenujne medicinske storitve v zdravstvenih zavodih in bolnišnicah. Predsednik Fidesa je za SiOL povedal, da je soglasje za dežurstva doslej preklicala že velika večina zdravnikov, ki dežurajo, tako članov kot tudi nečlanov sindikata Fides. 29. tega meseca pa bo znana dokončna številka zdravnikov v zdravstvenih zavodih, ki so ali še bodo umaknili soglasje. Po mnenju Kuštrina slovenski zdravstveni sistem ne bo mogel normalno delovati.

To pomeni, da bodo zdravniki zagotavljali le nujno medicinsko pomoč, ki tudi med zdravniško stavko ni bila motena. "Mi bomo od začetka septembra delali tako kot večina od okoli sto šestdeset tisoč javnih uslužbencev, 40 ur na teden in nič več," pravi predsednik Fidesa.

V zdravstvenih zavodih in drugih zdravstvenih ustanovah bo od začetka septembra naprej tudi ob praznikih, nedeljah in ponoči nudena nujna medicinska pomoč 24 ur na dan, vendar znotraj teh 40 tedenskih ur kot veleva zakon. To pa pomeni, da bo v dopoldanskem rednem delovnem času bistveno manj zdravnikov. Posledično bo zaradi tega opravljenih bistveno manj programiranih in načrtovanih zdravstvenih storitev, tudi bistveno manj operacij, kar pomeni, da se bodo čakalne dobe za posamezne nenujne zdravniške posege še podaljšale. "Opravljene bodo le vse nujne operacije, ki zaradi zdravja bolnikov ne morejo in ne smejo čakati," še poudarja predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Počakati bodo morali vsi programirani posegi, diagnostika, specialistične ambulante. V nekaterih manjših zdravstvenih domovih, na manjših oddelkih in v vseh velikih regijskih bolnišnicah bo reden program bistveno upadel, še meni predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Vlada, ki še vedno računa, da bo s Fidesom dosežen kompromis, bi z znižanjem dežurstev prihranila 13,5 milijona evrov v 2,3 milijarde evrov težki zdravstveni blagajni.