Za blato in parket

O avtomobilu, ki bi bil nekaj med osebnim in povsem terenu namenjenim avtomobilom, sta razmišljala že avtorja land roverja brata Maurice in Spencer Wilkins, ki sta v petdesetih letih pripravila neizvedeni projekt "road rover".

Obuditev načrta

Zamisel so obudili v začetku šestdesetih let, ko si je Rover že nabral izkušnje z razvojem udobnih avtomobilov. Projektanti so dognali, da je land rover v vlogi cestnega avtomobila premajhen, prepočasen in pregrob. Novinec bi zato moral biti dovolj hiter, dovolj udoben in dovolj velik za potovanja na dolge razdalje, hkrati pa bi moral premožnemu kmetovalcu, recimo med tednom, omogočati vožnje na polje, konec tedna pa družinski izlet ali obisk gledališča v mestu.

Sposobna tehnika in udobje

Pomembni sta bili tudi odločitvi za uporabo GM-ovega aluminijastega 3,5-litrskega motorja V8 in za stalni štirikolesni pogon. Na premišljeno tehniko so poveznili še privlačno karoserijo z udobno potniško kabino. Nastal je avtomobil, ki se je na avtomobilskem trgu uspešno obdržal kar četrt stoletja.

Druga in tretja generacija

Leta 1995 je prvo generacijo nasledila druga generacija range roverja, ki se je lahko pohvalil tudi z BMW-jevim šestvaljnim turbodizelskim motorjem in elektronsko upravljanim zračnim vzmetenjem, ki pa ni bilo najbolj zanesljivo. Že leta 2002 ga je nasledil sedanji range rover, ki je nastal pod taktirko BMW-ja, "pilili" so ga pri Fordu, zdaj pa zanj skrbi indijski Tata. V prid cestnim voznim lastnostim in udobju nima več klasične šasije, ampak samonosno karoserijo, opuščen pa je tudi ročni menjalnik.

Trdoživa ikona

Kljub temu je največ spoštovanja še vedno deležen range rover prve generacije. Kot stilsko ikono svojega časa so ga razstavili celo v pariškem muzeju Louvre, zmagal je na reliju Pariz-Dakar in kot eden redkih avtomobilov prevozil celo neprehodni pragozd v zloglasni Darienski ločnici v Srednji Ameriki.