Vrnitev v prihodnost

Časovni stroj

Filmski delorean je bil v vlogi časovnega stroja seveda močno predelan in precej neprepoznaven, saj ga je namesto motorja na notranje izgorevanje poganjal reaktor, ki je deloval celo na gospodinjske odpadke. Za slavno vlogo so ga seveda močno predelali, zato so se temu primerno med dodatki izgubile karoserijske linije pravega avtomobila. Usoda pravega avtomobila delorean DMC-12 je bila žal povsem drugačna in nič kaj slavna.

Severnoirska tovarna

Za projektom irskega športnega avtomobila je stal ameriški inženir John Zachary DeLorean, ki se je s svojim delom povzpel med vodilne direktorje General Motorsa. Leta 1973 je zapustil GM, se osamosvojil in se lotil projekta povsem novega in kar se da učinkovitega športnega avtomobila. Britansko vlado je prepričal, da mu je na Severnem Irskem zgradila avtomobilsko tovarno in pri tem preslišala nasprotovanja severnoirskih pokrajinskih oblasti, saj je želela z novimi delovnimi mesti vsaj nekoliko ublažiti tamkajšnje politične in verske spopade. DeLorean je namreč obljubljal, da bo v ZDA prodal vsaj 20 tisoč avtomobilov in v Belfastu odprl 2500 delovnih mest.

Obetavni začetki

V začetku se je projekt zdel obetaven, privlačna pa je bila tudi oblika avtomobila z izrazitimi krilnimi vrati, ki so jo zasnovali pri Giugiaru. DeLorean se je projekta lotil predvsem z inženirske plati in si avtomobil zamislil s sredinsko vgrajenim Citroënovim rotacijskim motorjem in plastično šasijo, na katero bi namestil karoserijo iz nerjaveče jeklene pločevine. Tako je bilo vse do leta 1979, ko so projekt predali Lotusu, ta pa ga je povsem spremenil. Opustil je Wanklov motor in plastično šasijo ter pod bleščečo jekleno pločevino v bistvu skril predelani lotus esprit s 97-kilovatnim motorjem V6, ki je sicer poganjal peugeote, volve in renaulte.

Poraz na trgu

Takšen avtomobil je bil vse kaj drugega kot obetaven športnik, izdelava je bila slaba, dobava neredna, bil pa je tudi zelo drag. Zaradi preslabotnega motorja je imel tudi veliko porabo goriva in izpuste škodljivih plinov, zato je le s težavo ustregel ameriškim okoljskim merilom. Namesto 20.000 avtomobilov so jih do leta 1982 izdelali 6500, dejansko prodali pa le 1655. Tovarno so končno zaprli, DeLoreana pa aretirali zaradi trgovine z mamili. Pozneje se je izkazalo, da je iz podjetja neznano kam izginilo tudi 17 milijonov ameriških dolarjev.

Zbirateljski primerek

Delorean DMC-12 je vmes postal zbirateljski avtomobil, ki pa ga je še vedno mogoče kupiti tudi povsem novega. V majhnih serijah ga namreč izdeluje majhno podjetje DeLorean Motor Company iz Hustona v ameriški zvezni državi Teksas.