Testarossa je bil ferrari, ki je izpolnil vsa pričakovanja osemdesetih let

Imenitna kombinacija želja

Ferrari je testarosso dejansko razvil iz enako znamenitega boxerja, a je 12-valjnemu bokserskemu motorju z delovno prostornino pet litrov namenil novi štiriventilski glavi ter preoblikovanje karoserije zaupal Pininfarini, ki se je pri svojem delu zelo potrudil.

Za sprednji del so bili značilni poklopni žarometi ter široka nizka maska, eleganco klinastih bokov so okrepile reže, ki so služile tudi kot vstopniki zraka za hlajenje motorja, horizontalne črte prek vsega zadka pa so tega naredile celo širšega, kot je dejansko že bil.

Strešna linija je bila nizka, a dovolj premišljena, da je voznik skozi okna imenitno videl na vse strani, skupaj s sopotnikom pa je užival v sorazmerni prostornosti kokpita in silovitem zvoku motorja, ki je grmel skoraj neposredno za sedežema.

Več kot dovolj moči

Ta ni bil le glasen, ampak tudi zmogljiv, saj je s 390 konjskimi močmi že v osnovni različici omogočal največjo hitrost 275 kilometrov na uro.

Z leti je moč postajala še večja. Leta 1992 je prišla različica 512TR z močjo 428 "konjev" in drugačnim nosom, leta 1994 pa 512M z največjo močjo 440 "konjev".

Slednja je s pospeškom dobrih desetih sekund do hitrosti 160 kilometrov na uro vsekakor izpolnila vsakršna pričakovanja voznikov osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Ikona svojega časa

Testarosso so nazadnje izdelali v skoraj 10 tisoč primerkih, s čimer je postala eden najbolje prodajanih ferrarijev vseh časov.

Uveljavila se je tudi v vseh središčih poslovnega in zabaviščnega sveta ter nastopila v vrsti filmov in nadaljevank ter računalniških igric.