Športne in superšportne škode

Škoda 1101 sport

Prva dva primerka, ki ju je poganjal 1089-kubični štirivaljnik – v enem atmosferski, v drugem pa okrepljen z Rootsovim puhalom –, so izdelali v le štirih tednih, da sta lahko 25. septembra 1949 nastopila na dirki v Brnu, prvi povojni in do danes tudi edini češki dirki za veliko nagrado formule 1, ki se je žalostno proslavila s številnimi nesrečami. Obe škodi sta se zelo dobro odrezali, saj je šibkejša s povprečno hitrostjo 97 kilometrov na uro dosegla prvo mesto v kategoriji do 1100 kubičnih centimetrov, močnejša pa je bila druga v razredu do 1500 kubičnih centimetrov. Škoda je leta 1950 s šibkejšo škodo 1101 sport dirkala tudi v Le Mansu in s povprečno hitrostjo 126 kilometrov na uro vodila v svojem razredu, žal pa ji je po trinajstih urah dirke odpovedal motor.

Škoda supersport

Škodin športni oddelek je serijo športnih avtomobilov nadaljeval s specialko škoda supersport z dvosedežno dirkalno karoserijo in majhnimi odstranljivimi blatniki nad kolesi, ki je lahko nastopala tudi kot pravi dirkalnik z odkritimi kolesi. Športnemu oddelku so sprva dovolili izdelavo le dveh primerkov, a je upravo nekoliko pretental – ko se je en avtomobil razbil, so jim namreč dovolili izdelavo še enega, ker pa so popravili tudi razbitega, so nazadnje imeli tri. Dirkalniki so bili sicer zasnovani na skrajšani šasiji limuzine tudor, bolj izčrpne pa so bile dodelave motorja, ki je dobil glavo s poloblimi izgorevalnimi komorami in dvema vrstama ventilov nad njo.

Večji in močnejši motorji

Za nekatere dirke so dirkalnike opremili tudi s 1221-kubičnimi motorji ali pa so jim dodali Rootsova puhala, ki so jim začetno moč z 80 povečali na kar 160 "konjev". Leta 1953 so dirkalnik končno okrepili s 1490-kubičnim motorjem brez ali z dvema Rootsovima puhaloma. Nastala je škoda 1500 supersport, ki je dosegla največjo uradno izmerjeno hitrost 203,3 kilometra na uro.