Specialka za reli

Študija za snubitev

Lancia stratos se je zgledovala po študiji stratos zero, ki jo je Bertone leta 1970 razstavil na avtomobilskem salonu v Torinu, vendar z njo ni imela skupnega skoraj nič razen imena in zelo osnovnih oblikovnih linij. Bertonejev oblikovalec Marcello Gandini jo je namreč razvil kot futuristično salonsko študijo, s katero so hoteli k sodelovanju pritegniti Lancio, to jo ravno tedaj kupil Fiat. Gandini je študijo zasnoval na lancii fulvii 1,6 HF, vendar je zavrgel skoraj ves avtomobil razen motorja, menjalnika in delov podvozja. Njenega imena se je menda domislil Gandinijev kolega, ki je videl napis na nekem letalskem modelčku v Bertonejevi delavnici.

Povabilo k sodelovanju

Študija je na torinskem avtomobilskem salonu navdušila občinstvo, ki pa jo je tudi hitro pozabilo, zato je bil Bertone presenečen, ko ga je Lancia čez nekaj mesecev povabila k sodelovanju. Direktor Lancie Ugo Gobatto si je po pripojitvi k Fiatu zelo prizadeval za njeno razpoznavnost, vodja Lanciine športne ekipe Cesare Fiorio pa ga je nagovarjal, naj jim podaljša dovoljenje za nastope na avtomobilskih relijih. V študiji stratos sta odkrila prepoznaven dirkalni avtomobil.

Ferrarijev motor

Gobatto in Fiorio sta pri Bertoneju naročila avtomobil kompaktnih mer s kratko medosno razdaljo, ki bi moral v potniški kabini imeti dovolj prostora za voznika in sovoznika ter običajne pripomočke, vključno s čeladami. Pričakovala sta tudi veliko moči, majhno težo ter popolnoma nastavljivo podvozje za čim boljšo vodljivost. Gandini se je usedel za risalno mizo, Fiorio in Gobatto pa sta poiskala motor. Odločila sta se za Ferrarijev 140-kilovatni motor dino V6. Ker je bil Ferrari tedaj tudi že v polovični lasti Fiata, s katerim je tudi sodeloval pri razvoju tega motorja, se je strinjal, da Lancii proda nekaj več kot 400 motorjev in menjalnikov.

Homologacija

Dobro leto po predstavitvi Bertonejeve študije je na torinskem avtomobilskem salonu že stal prototip dejanskega stratosa, lancia stratos HF pa se je kot prototip pojavila tudi na dirkah v letih 1972 in 1973. Konec leta 1973 je bilo prodanih več kot 400 "civilnih" avtomobilov, zato so jo homologirali tudi za svetovno prvenstvo v reliju. Zmagoviti pohod se je lahko začel.

Vrsta zmag

Leta 1974 je zmagala na zadnji dirki Targa Fiorio, štirikrat zapovrstjo osvojila reli Monte Carlo, zmagovala pa je tudi na številnih drugih avtomobilskih dirkah. Sandro Munari je z njo osvojil svetovna prvenstva za leta 1974, 1975 in 1976, preden jo je po Fiatovem ukazu uspešno zamenjal za fiat 131 abarth. Lancia Stratos je leta 1979 v zasebni ekipi Chardonnet osvojila svoj zadnji reli Monte Carlo in še leta 1981 uspešno sodelovala na reliju po Korziki.

Skoraj brez sprememb

Razvoj stratosa se je Lancii zelo splačal, saj je na avtomobilskih dirkah brez korenitih posodobitev kraljeval skoraj celo desetletje. Vmes so namreč motorju le še vgradili štiri ventile na valj in mu moč sprva povečali na 184, končno pa na 217 kilovatov. Izdelali so tudi različico s turbinsko polnjenim 412-kilovatnim motorjem, ki pa ni bila preveč uspešna.