Škode z motorjem v zadku

Leta 1964 je namreč predstavila škodo 1000 MB, ki je imela samonosno karoserijo, izdelana pa je bila po takrat precej razširjenem načelu "vse v zadku". V zadku je bil 988-kubični motor, ki je tehtal vsega 9,6 kg, saj je bil njegov blok ulit iz aluminija. Tehnologija, po kateri je bil narejen, je bila takrat v Evropi nekaj novega. Čeprav so ga v začetku pestile težave zaradi slabe kakovosti izdelave, se je izkazal za zelo trdoživega, saj je bil tehnološko tako napreden, da je povečan na 1,4-litra delovne prostornine posodobljen preživel vse do škode fabie in si denimo priboril pot tudi v seat aroso.

Škodo 1000 MB so preoblikovali v škodi 100 in 110, tema pa je sledil novi model škoda 105, ki so jo pozneje predelali v škodi 120 in 130. Hkrati s temi modeli so Škodini inženirji izdelali tudi več zanimivih športnih različic in z njimi redno sodelovali na avtomobilskih dirkah. Razvili so tudi vrsto obetavnih prototipov, ki pa so le dokazovali njihove sposobnosti, saj jih niso nikoli uresničili. Tovarna se je s temi modeli vse bolj pomikala na obrobje avtomobilskega sveta, dokler ji ni konec osemdesetih let potrebne svežine prinesla škoda favorit, popolnoma novi model, ki je imel motor spet spredaj, prvič v zgodovini tovarne pa je poganjal prednji kolesni par.