Schraderjev ventil

Izum ventila za gume, kot ga poznamo danes, pripisujejo ameriškemu izumitelju Augustu Schraderju, ki se je leta 1843 iz Hannovra v Nemčiji priselil v New York. Kmalu je ustanovil manjše podjetje, v katerem je izdeloval tudi platišča in drug medeninasti pribor za tedaj še precej mlado gumarsko industrijo.

V začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja so na tekmovalnih kolesih začeli uporabljati pnevmatske gume, ki jih je leta 1888 izumil škotski živinozdravnik John Boyd Dunlop, in z njimi kmalu začeli zmagovati na dirkah. Goodyear je Schraderja prosil, naj razvije boljši zračni ventil od tistih, ki so jih uporabljali tedaj, kar je tudi storil. Skupaj s sinom Georgeom je razvil povratni zračni ventil, pri katerem gre zrak med napihovanjem lahko le v pnevmatiko, če pa ga hočemo spustiti iz nje, moramo pritisniti na iglo ventila. Leta 1893 je ventil patentiral in ga pozneje še izboljševal. Njegovi ventili so se hitro uveljavili na kolesarskih, pozneje pa tudi na avtomobilskih in večini drugih vrst gum. Na avtomobilih so se skoraj nespremenjeni vse do danes ohranili tako na gumah z zračnico, kot bolj pogostih brez nje, na kolesih pa so jih pozneje nekoliko izpodrinili novejši Prestovi ventili.