Razkošni mini

Nova avtomobila sta imela modificirano minijevo karoserijo s podaljšanim nosom, da so lahko nanj vgradili navpično masko hladilnika, ter drugačnim, izrazito limuzinskim zadkom, s katerim so pridobili predvsem veliko večji prtljažnik. Spremenili so jima tudi notranjost, ki je bila bolj prostorna. Izstopala je predvsem notranjost dražjega in bolj imenitno opremljenega rileya elfa z leseno armaturno ploščo in dvema predaloma za rokavice.

Za pogon je sprva skrbel 848-kubični bencinski motor z močjo 25 kW (34 KM), ki je poganjal tudi mini. Leta 1963 so predstavili drugo generacijo obeh modelov z močnejšim 998-kubičnim motorjem moči 28 kW (38 KM), leta 1966 pa tretjo generacijo z mehanizmom za dvig šip (prej so se zapirale drsno) in izboljšanimi šobami zračenja na armaturni plošči.

Koncern BMC je hotel sicer z uporabo različnih imen za bolj ali manj enake avtomobile pridobiti različne kupce. Vsaj v primeru »razkošnih minijev« mu je to tudi uspelo, saj jih je do konca proizvodnje leta 1969 prodal skoraj 60.000.