Prvi Mercedes S

Tovarna je julija 1947 začela ponovno izdelovati predvojno limuzino 170V, ki pa je bila že preveč zastarela in je klicala po naslednici. Za ustrezno se je izkazala nova večja in sodobnejša jeklena karoserija po zgledu večjega modela 230, ki so jo Mercedesovi inženirji že pred vojno leta 1938 razvili na stari šasiji, a je bila potrebna še dokončne dodelave.

Po vojni so jo obudili in obdelali, vendar serijska proizvodnja spet ni stekla. Avtomobil je želene lastnosti dobil šele na pobudo tehničnega direktorja Rudolfa Uhlenhauta, ki je zahteval temeljito predelavo. Dodali so mu predvsem prednjo premo s trapeznimi prečnimi vodili in močnejši motor, zaradi česar se je z voznimi lastnostmi in udobjem ob predstavitvi leta 1949 takoj prebil v vrh tedanjega avtomobilskega sveta.

Mercedes-benz 170S se je v kriznih okoliščinah povojnega časa dvignil celo v vlogo, ki mu sprva ni bila namenjena. V pomanjkanju boljših alternativ je namreč do leta 1951, ko jo je prevzel mercedes-benz 220, opravljal vlogo avtomobila visokega razreda. Kot tak je bil ključnega pomena za Daimler-Benza, ki ga je v svoji ponudbi uvrstil nad tip 170V, čeprav ga je v bistvu nasledil. Odločitev je podkrepil tudi z visoko ceno, saj je stal toliko kot tedaj najmočnejši evropski serijski avtomobil opel kapitän. Različici 170S cabriolet B in 170S cabriolet A sta bili še veliko dražji.

Znamka si je s tem modelom spet pridobila predvojno samozavest, ki jo je poudarila tudi s črko S v oznaki, ki je menda pomenila "Spezial" ali "Super".