Prvi avtomobil na Antarktiki

Najstarejša britanska avtomobilska tovarna

Avtomobil za odpravo mu je priskrbela tovarna Arrol-Johnston iz Paisleyja na Škotskem, ki je sicer izdelala tudi prvi britanski avtomobil in prvi terenski avtomobil. Prvega so izdelali za egiptovsko vlado, drugega pa je za svojo odpravo brezplačno dobil Shackleton. Priskrbel mu ga je glavni pokrovitelj odprave britanski industrialec William Beardmore, ki je tovarno rešil pred propadom, saj je hotel, da Škotska razvije avtomobilsko industrijo, in je v odpravi videl priložnost za promocijo.

Ugodni obeti

Shackelton je izračunal, da bi ob ugodnih vremenskih pogojih z avtomobilom, ki ga je poganjal zračno hlajeni štirivaljnik z največjo močjo 11 kilovatov, lahko v 24 urah prevozil 150 milj (241 kilometrov) in na južni polj prispel celo z naskokom. Žal se je zmotil. Avtomobila namreč sploh niso preskusili v ekstremnih razmerah, manjkalo pa mu je tudi primernih pripomočkov za vožnjo po slabo oprijemljivi podlagi. Vsem je bilo tudi jasno, da z običajnimi gumami, ki so bile na kolesih, ne morejo priti daleč.

Namesto petih konjev

Avtomobil so kljub temu vzeli s seboj in zaradi njega doma pustili pet konjev in nekaj drugih potrebščin. Ko je ladja pristala, so avtomobil odložili na ledeno podlago, ki je bila pokrita s približno dvajsetimi centimetri svežega snega, odstranili so zaščitno mast in zagnali motor. Ko pa je mehanik Bernard Day poskušal speljati, so se kolesa zavrtela v prazno in se vkopala v sneg, avtomobil pa je obstal na mestu. Po nekajurnih poskusih so ga raziskovalci spet dvignili na krov ladje in ugotovili, da si z njim na snegu ne bodo mogli zares pomagati.

Omejena uporaba

Avtomobil so kljub temu uporabljali za krajše dnevne prevoze in vleko sani na gladkih nezasneženih podlagah. Ko so se kolesa dokončno vkopala, so možje odklopili sani in jih naprej vlekli sami. Najbolj ironično je menda bilo dejstvo, da se je kljub hudemu polarnemu mrazu motor avtomobila večkrat celo pregrel.