Prvi 4X4

Od leta 1903 ga je razvijal sin ustanovitelja tovarne Paul Daimler, ki je tovorni šasiji z medosno razdaljo 4 m in koloteki širine 1,42 m dno povišal na 32 centimetrov od tal, ter nanjo namestil karoserijo s 4,90 m dolžine in 2,70 m višine. Ko so na avtomobil naložili ves tovor, je tehtal kar 3,6 tone. Štirivaljni bencinski motor z delovno prostornino 6,8 l in največjo močjo 26 kW (35 KM) je kljub temu dobro opravljal delo in težki avtomobil na urejenih makadamskih cestah pognal vse do 40 km/h. Glede na njegove naloge je bila bolj pomembna sposobnost vzpenjanja v klanec, saj je premagoval tedaj spoštljivi 25-odstotni naklon.

Zapleten štirikolesni pogon

Avtomobil je imel zapleten stalni štirikolesni pogon. Motor v prednjem delu je bil z gredjo povezan s sredinskim menjalnikom, ta pa preko dveh pogonskih gredi z diferencialoma na prednji in zadnji premi. Da med zglobe ne bi prišel drobni pesek, so jih večino so potopili v maziva. Zelo izpostavljeno prednjo os so obdali s kovinskimi "rokavi", ki so zasuk koles omejevali na 23 stopinj. Identični kretni mehanizem so zato vgradili tudi na zadnjo premo.

Dolžnosti v Namibiji

Konec marca 1908 so avtomobil korenito preskusili na nemških cestah in brezpotjih, potem pa so ga izročili kolonialni pisarni, ki ga je maja 1908 poslala v Swakopmund v nemški jugozahodni Afriki (Namibiji), kjer ga je prevzel Dernburg. Z njim se je po Afriki vozil v poskusu, da bi koordiniral in izboljšal odnose med Nemčijo in njenimi kolonijami. Njegove poti so hkrati služile tudi kot splošni preskus motornih vozil kot prevoznega sredstva po kolonijah. Dernburgov avtomobil s pogonom na vsa štiri kolesa so pretežno spremljali tudi Benzov sedemsedežni oklepni avtomobil in trije Daimlerjevi tovornjaki. Kronist Dernburgovega potovanja je med drugim zapisal: "600 kilometrov poti iz Keetmanshoopa čez Bersebo v Gibeon, potem pa iz Matlahöheja, Rehobotha do Windhoeka, smo brez okvare opravili v štirih dneh. Gre za ogromen prihranek časa, saj izurjen jezdec na konju za enako potovanje porabi dvanajst dni." Štirikolesni pogon se je dobro izkazal predvsem na peščeni podlagi, kjer je avtomobil napredoval bolje od tovornjakov s pogonom na zadnji kolesi.

Neznana usoda

Ko je Dernburg opravil svoje poti, so avtomobil izročili policiji v nemški jugozahodni Afriki, kjer je ostal do prve svetovne vojne, ko so se za njim izgubile vse sledi.