Jure Gregorčič

Petek,
24. 6. 2011,
14.31

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 24. 6. 2011, 14.31

8 let, 8 mesecev

Pred dvajsetimi leti: Avtobusi in tovornjaki zaustavili tanke

Jure Gregorčič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Na vroč večer, 25. junija 1991, je Slovenija uradno postala samostojna država. Le nekaj ur pozneje pa smo se z vsemi sredstvi uprli armadi SFRJ in pred tanke postavili avtobuse in tovornjake.

Protitankovskih ovir je primanjkovalo …

V noči s 26. na 27. junij 1991 so se na slovenske ceste zgrnile oklepne enote nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, ki so se podale proti mejnim prehodom s sosednjimi državami. V usklajenih akcijah so pripadniki slovenske teritorialne obrambe in policije (takrat milice), kljub pomanjkanju protioklepnih ovir, s pomočjo civilnih vozil – avtobusov, tovornjakov in težke gradbene mehanizacije – podjetij in zasebnikov bolj ali manj uspešno zadrževali in celo blokirali napredovanje agresorskih oklepnih enot.

Avtobusi in tovornjaki namesto "španskih jezdecev"

Na slovenske ceste so pripadniki naših oboroženih enot ob splošnem pomanjkanju protioklepnih ovir – betonskih stožcev in jeklenih križev ali tako imenovanih španskih jezdecev – ob prostovoljni pomoči slovenskih prevozniških podjetij in tudi zasebnikov že v prvi noči slovenske samostojnosti namestili barikade, sestavljene iz tovornih vozil, avtobusov in težke gradbene mehanizacije. Pripadniki TO in milice so ovire iz "civilne pločevine" namestili izredno preudarno, saj so ob dobrem poznavanju terena skoraj vse barikade postavili v kamnitih vsekih, pod nadvozi, vkopi … vozila pa so bila še dodatno povezana z jeklenimi pletenicami. Dobra postavitev tovrstnih barikad je v nekaterih primerih ¬ na hitri cesti pri Medvedjeku pri Trebnjem, pa v Krakovskem gozdu … – zdržala tudi neposredne nalete oklepnih vozil in celo granatiranje ter letalsko bombardiranje.

Smrtonosna magistralka zasuta s kasetnimi bombami …

Nekdanja magistralka med Ljubljano in Novim mestom je od nekdaj veljala za nevarno, smrtonosno cesto, saj so se na njej zaradi velike obremenjenosti zlasti med poletno turistično sezono zgodile mnoge hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Sloves smrtonosne ceste pa je v vojni za Slovenijo neizbrisno zapečatila tudi bitka pri Medvedjeku, v kateri so zaustavili kolono oklepnih vozil BOV3. Sredi navzkrižnega ognja ob barikadi, ki je bila sestavljena iz večjega števila vlačilcev, so se žal znašli tudi bolgarski vozniki tovornjakov. En slovenski in pet bolgarskih šoferjev je tistega usodnega dopoldneva v petek 28. junija žal za vedno obležalo med zveriženo pločevino, ki so jo neusmiljeno razparale kasetne bombe jugoslovanskih jastrebov in rafali iz 20-milimetrskih protiletalskih topov, nameščenih na oklepnikih BOV3.

Avtobusi mestnega prometa uspešno blokirali prestolnico

Pri obrambi prestolnice je s svojim voznim parkom sodelovalo tudi podjetje LPP, d. o. o., (Ljubljanski potniški promet), ki je na barikade v Ljubljani in širši okolici pripeljalo več kot 70 vozil. V podjetju so nam zaupali, da je v času osamosvojitvene vojne mestni potniški promet v glavnem zastal. Avtobusi mestnega prometa so na ljubljanskih vpadnicah prevzeli nalogo barikad in varovali vstop v mesto, primestni avtobusi pa so sodelovali v barikadah na Vrhniki in v Borovnici. V vojnih operacijah je bilo s strelnim orožjem poškodovanih 9 avtobusov, trije pa so bili zaradi neposrednega naleta tankov in drugih oklepnih bojnih vozil povsem uničeni. Škodo, nastalo zaradi v vojni poškodovanih in uničenih avtobusov, je povrnila Zavarovalnica Triglav, s katero so takrat v podjetju imeli sklenjeno pogodbo.

Vozniki LPP kot prostovoljna inženirska enota

V LPP-ju so nam tudi povedali, da so vsi dogovori in logistika v zvezi s postavitvijo barikad med podjetjem in slovensko teritorialno obrambo potekali v največji tajnosti. Za izvedbo akcije so bili izbrani zaupanja vredni kadri, od zaposlenih v prometni operativi, mehanikov, voznikov ... Vsi sodelujoči v akciji pa so bili prostovoljci.

Na ljubljanskih ulicah še vedno aktivnih 18 pločevinastih veteranov vojne za Slovenijo

V Ljubljanskem potniškem prometu imajo iz takratnega obdobja še vedno v pogonu štiri enojne avtobuse SU 220 letnik 1988 ter 14 zgibnih avtobusov SG 220 (štirje avtobusi letnik 1987 in 10 avtobusov letnik 1991). Med osemnajstimi veterani pa je verjetno tudi kakšen, ki se je v tistih težkih časih znašel pred grozečimi gosenicami bojnih vozil.

Razlika je očitna …

Več kot 20 ton razlike v teži, oklep, gosenice, top in mitraljezi … Prava bitka Davida in Goljata. Da si boste lažje predstavljali, zakaj je samo v Ljubljani na barikade zapeljalo več kot 70 avtobusov, si oglejte osnovne tehnične podatke strojev, ki so si nasproti stopili na okopih slovenske vojne.

Vojna na odpad skupaj pospremila 37 avtobusov, tovornjakov in prikolic

Po arhivskih podatkih, ki so nam jih posredovali s slovenske policije, je vojaška agresija na Slovenijo po uradnem dokumentu št. 343-37/91, z dne 5. 8. 1991, ki ga je za sektor javnega cestnega prometa in zasebnega prevozništva zbrala Gospodarska zbornica Slovenije, Sekcija prometa in zvez, je civilni promet utrpel naslednjo škodo: