Parna kočija

Dudgeon se je v ZDA priselil s Škotske in med delom v železarni postal izurjen strojnik. Sčasoma je odprl lastno delavnico, v kateri je izdeloval uspešna hidravlična dvigala za železnico in ladjedelnice. Zanimal se je tudi za parni pogon vozil ter med letoma 1853 in 1857 razvil kočijo na parni pogon, na kateri se je lahko peljalo osem ljudi. Razstavil jo je tudi na industrijski razstavi v New Yorku, kjer pa je zgorela v požaru. Nezgoda mu ni vzela zagona in leta 1866 je izdelal novo parno kočijo, na kateri se je lahko poleg voznika peljalo še osem potnikov. Konstrukcija kočije je bila precej nenavadna. Posode za vodo so bile nameščene pod sedeže potnikov, ki so imeli noge na vodnem grelniku. Izumitelj se je s kočijo, ki je dosegla hitrost 40-50 km/h, vozil po New Yorku in Long Islandu.