Nautilus in toodles II

Aerodinamika s pregrevanjem

Leta 1910 je nastal dirkalnik sunbeam nautilus, ki se je lahko pohvalil z zelo aerodinamično karoserijo, ki je bila pretežno izdelana iz lesenih letev, spredaj in zadaj pa sta bila stožca iz medenine. Poganjal ga je zmogljiv 4,2-litrski štirivaljnik s po štirimi ventili na valj nad motorno glavo in odmičnimi gredmi ob ročični gredi. Oblika avtomobila z le majhno odprtino za zrak, ki ni zadostoval za učinkovito hlajenje vode v hladilniku, je žal povzročala pregrevanje motorja, zato nautilus ni nikoli dosegel velikih uspehov.

Poimenovanje po ženi

Coatalen se je učil na napakah in izkušnje pri spodrsljaju z nautilusom izkoristil pri razvoju dirkalnika za sezono 1912, ki ga je imenoval toodles II. Toodles je menda ljubkovalno klical svojo ženo Olive. Novi avtomobil je zasnoval bolj konservativno in za njegov pogon uporabil 3,2-litrski štirivaljnik z verižno gnano odmično gredjo nad motorno glavo. Ta je pri 2.600 vrtljajih na minuto razvil moč 63 "britanskih konjev". Z avtomobilom se je za veliko noč prvič pojavil na dirkališču Brooklands in zmagal s povprečno hitrostjo 83 milj na uro, potem pa je še 22 zmagal in dosegel tudi nekaj hitrostnih rekordov. Tovarno Sunbeam je hkrati uveljavil kot ugledno proizvajalko hitrih dirkalnih avtomobilov.