Najstarejši starodobnik

Parno kočijo je okrog leta 1875 razvil Robert Neville Grenville iz okolice Glastonburyja in jo izdeloval naslednjih petnajst let. Grenvillova kočija je bila trikolesnik z majhnim krmilnim kolesom spredaj in dvema velikima zadaj. Zadnja prema je bila povezana s parnim motorjem, ki je bil sprva enovaljni in pritrjen neposredno na kotel, pozneje pa so ga nadomestili z dvovaljnim. Poleg voznika so se lahko s parno kočijo vozili štirje potniki, za kotlom pa je sedel še kurjač, ki je skrbel za ogenj in ustrezno količino vode v kotlu. Če je bil kurjač pri nadzoru pare dovolj natančen, je lahko menda dosegla celo hitrost 30 km/h.

Grenvillova parna kočija je danes v zbirki Državnega avtomobilskega muzeja Beaulieu (National Motor Museum Beaulieu) v Južni Angliji, ki z njo večkrat sodeluje tudi na srečanjih starodobnikov. Novembra 2000 so z njo v dobrih devetih urah premagali celo dobrih osemdeset kilometrov med Londonom in Brightonom.