Sreda, 7. 7. 2010, 13.47
10 years, 7 months
Mustang, kot ga ni bilo
Ford je namreč leta 1962 predstavil študijski prototip mustang I s koničasto aluminijasto karoserijo majhnih mer, iz katere je tik za dvosedežnim odprtim kokpitom štrlel izrazit varnostni lok. Voznikov in sovoznikov sedeža sta bila togo integrirana v karoserijo, zato pa so se vozniku prilagodili volanski obroč in pedali.
Taunusov pogonski sklop
Za pogon je skrbel kar celoten pogonski sklop iz forda taunusa 12M s 1498-kubičnim bencinskim motorjem V4 največje moči 80 kW in štiristopenjskim menjalnikom, ki je bil sredinsko vgrajen za kokpitom in poganjal zadnji kolesi. Za hlajenje motorja je bilo poskrbljeno s hladilnikoma na bokih, za dobre vozne lastnosti pa s premama s trikotnimi vodili in vijačnimi vzmetmi ter kolutnimi zavorami spredaj. Največja hitrost je znašala 185 km/h.
Uspešen na dirki
Mustang I sta razvila projektanta dirkalnih avtomobilov Troutman&Barnes, poimenovali pa so ga po znamenitem lovskem letalu P-51. Da bi zanj navdušili publiko, so ga oktobra 1962 pripeljali na dirko v Watkinson Glenu, kjer sta voznika Dan Gurney in Stirling Moss dokazala njegove športne lastnosti.
Sprememba strategije
Tedaj pa se je v razvoj vmešal Fordov produktni načrtovalec italijansko-ameriškega rodu Lee Iacocca s prefinjenim občutkom za navade potrošnikov, ki je spoznal, da si ameriško avtomobilsko občinstvo ne želi dirkalnega, ampak zgolj športni avtomobil. Leta 1963 je zato dobil prednost iz konvencionalnega forda falcona izpeljani prototip mustang II, ki je postal resnični prednik leta 1964 predstavljenega legendarnega forda mustanga.