Četrtek, 24. 12. 2009, 8.37
10 years, 6 months
Letalsko krilo na kolesih
Pri njihovem razvoju ni pozabil izkušenj iz letalstva, kar je dokazoval tudi dirkalnik voisin laboratoire, ki ga je razvil za nastop na dirki v Toursu 1923. Karoserija dirkalnika, ki še vedno ostaja eden najbolj zanimivih v zgodovini avtomobilskega športa, je bila oblikovana kot izsek letalskega krila. Kot eden prvih dirkalnih avtomobilov (ne pa prvi) je imel samonosno karoserijo, ki so jo sestavljali leseno, z jeklenimi cevmi okrepljeno ogrodje ter aluminijaste plošče. Tehtala je manj kot 750 kg.
1991-kubični šestvaljni Knightov motor z aluminijastim blokom je bil z močjo 59,6 kW (80 KM) razmeroma šibak, vendar je lahek avtomobil kljub temu krepko presegel hitrost 150 km/h, s katero pa ni bil kos veliko močnejšim konvencionalnim tekmecem. Prednji del avtomobila je imel tudi nenavadno posebnost, majhen zračni vijak, ki je poganjal vodno črpalko. V času, ko je to veljalo za eksotiko, je bil avtomobil opremljen tudi z zavorami na vseh kolesih. Na dirki so nastopili štirje avtomobili, le en pa je tudi uspešno prišel na cilj. Dobro uro za zmagovitim sunbeamom ga je namreč na cilj kot zadnjega pripeljal André Lefèbvre. Nadarjeni voznik in inženir je tvorno sodeloval tudi pri njegovem razvoju, pozneje pa se je dokazal pri Citroënu, kjer je botroval tudi kultnim modelom traction avant, 2CV in DS.