Kolo s parnim motorjem

Ameriški izumitelj Sylvester Roper je namreč že leta 1869 razvil motocikel s pogonom na paro. Z njim je požel precej zanimanja in ga uspešno prikazoval na sejmih in v cirkusih po vseh ZDA. Roper, ki je bil neutrudni izumitelj, saj je med drugim razvijal šivalne stroje, puške, orodjarska orodja, peči in samodejne gasilne aparate, je štiri leta po koncu ameriške državljanske vojne na kolo vgradil majhen dvovaljni parni motor. Valja je pritrdil na boka motocikla in ju z ojnicama povezal z gredjo zadnjega kolesa. Ognjišče, v katerem je gorelo oglje, in parni kotel sta bila z vzmetmi pritrjena na okvir, kratek dimnik pa se je iztekel pod voznikovim sedežem. Hitrost je nadzoroval z vrvjo, ki je bila pritrjena na ročico na krmilu. Če je kabel napel, je odprl parni ventil, in motor je deloval hitreje. Zaviral je le s prednjim kolesom.

Roper je svoj parni motocikel neprestano izpopolnjeval in s tretjo različico leta 1896 dosegel največjo hitrost 40 milj na uro (66 km/h) ter z zalogo oglja prevozil dobrih enajst kilometrov. Menda se je rad pohvalil, da s svojim motociklom lahko premaga vsako vzpetino in prehiti kateregakoli konja.