Japonski športnik

Eden takšnih je bil tudi Nissan, oziroma Datsun, kot se je imenoval do leta 1982, ki je konec leta 1969 predstavil model 240Z. Nissan tedaj sicer ni bil več popolni novinec na področju majhnih športnih avtomobilov, saj je za Japonce že od leta 1962 izdeloval trosedi roadster fairlady. Leta 1967 so mu odvzeli tretji sedež in 1,5-litrski motor nadomestili z 2-litrskim ter se z njim uspešno uveljavili tudi na dirkah v ZDA.

Sprememba imena za tujino

Leta 1969 predstavljeni novinec se je na Japonskem, kjer so ga opremili z 2-litrskim štirivaljnim motorjem, imenoval fairlady Z, drugod po svetu, kjer ga je poganjal močnejši 2,4-litrski vrstni šestvaljnik, pa je kmalu postal znan kot datsun 240Z in doživel navdušen sprejem.

Zmogljiv motor

Pri Nissanu so štirivaljnemu motorju priljubljene limuzine 510 dodali dva valja in razvili 2,4-litrski šestvaljnik z dvema uplinjačema, ki je pri 6000 vrtljajih na minuto razvil največjo moč 112 kW (150 KM) ter 240Z v ZDA, kjer so bili okoljevarstveni predpisi strožji, pognal do največje hitrosti 175 km/h, v manj strogi Evropi pa celo do 200 km/h. S še boljšimi zmogljivostmi se je ponašal po letu 1974, ko se je z 2,6-litrskim motorjem imenoval 260Z in letu 1975, ko je bil kot 280Z na voljo z 2,8-litrskim motorjem.

Motorju dorasla tehnika, evropski videz in trpežnost

Motorju je vsekakor dobro sledila tudi mehanika z MacPhersonovima vzmetnima nogama spredaj in Chapmanovima vzmetnima nogama zadaj ter volanom z zobato letvijo. Za učinkovito ustavljanje so skrbele kolutne zavore spredaj in bobnaste zadaj. K uspehu so nenazadnje pripomogli tudi evropski videz in "evropske" notranje mere potniškega prostora s sedežno razporeditvijo 2+2, zaradi katerih so lahko v njem udobno sedeli tudi ljudje visoke rasti. Poleg tega se je z dvema zmagama na zahtevnem vzhodnoafriškem rallyju dokazal tudi kot zelo trpežen avtomobil.