Italijanski Američan

Zadeve je precej spremenil chrysler K-310, ki je bil plod živahnega sodelovanja med Chryslerjem in Italijani, ki se je začelo s Fiatovo prošnjo Chryslerju, naj mu pomaga pri šolanju tehnikov. Chryslerjevi možje so kmalu spoznali, da bi si s pomočjo italijanskih oblikovalcev lahko precej popravili podobo. Za posel sta se s svojimi prototipi potegovala Ghia in Pininfarina. Kljub temu, da ni bil izrazito lep, je zmagal Ghiin predlog štirivratne limuzine plymouth XX-500, saj so bili pri Chryslerju navdušeni nad spretnostjo rokodelcev in nizkimi stroški izdelave.

V Torino so takoj odpotovali načrti opuščenih v ZDA razvitih prototipov, prvi, ki so ga obdelali, pa je bil dvovratni petsedežni kupe K-310. Preoblikovanje je osebno nadzoroval Chryslerjev "mož idej" Virgil Exner. Črki K v imenu je botroval Chryslerjev predsednik Kaufman Keller, številka 310 pa je označevala domnevno moč motorja v konjskih močeh. Za avtomobil so končno predvideli 5424-kubični motor V8, ki je razpolagal z manjšo močjo 132 kW.

Pri Ghii so za precej skromnih 20.000 tedanjih dolarjev izdelali unikatni avtomobil, pri katerem so zvesto upoštevali Exnerjeve slogovne zamisli, kot so bili denimo pokrov nadomestnega kolesa na zadku. Velika kolesa so okrepila drzne linije avtomobila, jajčasta maska hladilnika pa je poudarila nizko linijo pokrova motorja. Čeprav je ostal omejen zgolj na en primerek, je K-310 dokazal, da so tudi Chryslerjevi avtomobili lahko razburljivi, svoje pa je dodalo tudi dejstvo, da je bil izdelan v Italiji.