Evropski ford

Leta 1931 je namreč vodstvo Forda v centrali v Dearbornu v ZDA spoznalo, da bodo morali razviti neposredno evropskemu trgu namenjeni model, ne pa le na staro celino izvažati pomanjšane ameriške modele. Razvili so model Y, ki so ga predstavili na omenjeni razstavi in ga začeli avgusta istega leta izdelovati v angleškem Dagenhamu. Okrog 700 kilogramov težki avtomobil je bil opremljen z 933-kubičnim vrstnim štirivaljnikom, ki ga je z največjo močjo 16 kW (21 KM) pognal do največje hitrosti 85 km/h. Leta 1933 so ga začeli izdelovati tudi v nemški tovarni v Kölnu, po katerem so ga poimenovali ford köln. Nemški fordi so imeli sicer enako osnovo kot britanski, vendar so imeli bolj prostorno karoserijo in bili bolje opremljeni. Ford Y so sicer izdelovali tudi v Avstraliji, Japonski, Švedski, Irski in Latviji, kjer se je imenoval ford junior. V Španiji so ga imenovali ford forito, v Franciji pa ford 6CV.