Edsel

Ob napačnem času

Ford je hotel znamko, ki jo je poimenoval po sinu Henryja Forda in dolgoletnem predsedniku koncerna Edslu Fordu, uvrstiti v nižji srednji avtomobilski segment, med dražji avtomobil ford in nizkocenovni mercury, vendar se za ta korak ni odločil v pravem času. Zahodni svet se je namreč zaradi dogodkov ob Sueškem prekopu znašel v prvi resni naftni krizi, ko so vozniki iskali majhne in gospodarne avtomobile, edsel pa je zato postal preprosto prevelik. Ford je načrtoval, da bo v prvem letu prodal okoli 200.000 avtomobilov, zanje pa se je odločilo le 62.000 voznikov.

Velikopotezni načrt

Kritiki so za neuspeh na trgu krivili tudi nenavadno navpično masko hladilnika, ki pa je bila edina prava posebnost, ki so si jo privoščili pri projektiranju avtomobila. Edsel namreč z umirjenimi karoserijskimi linijami ni podlegal ekstravagantnosti nekaterih drugih tedanjih znamk. Podvozje je bilo povsem konvencionalno, prav tako pa tudi vrstni šestvaljniki in motorji V8, ki so razpolagali z močmi od 108 do 255 kilovatov. Da je Ford razmišljal, da bi edsla uvedel kot samostojno znamko, je pričalo dejstvo, da je na isti šasiji zasnoval kar petnajst različnih limuzinskih, kabrioletskih in kombijevskih modelov.

Hiter zaton

Na slab odziv voznikov so se pri Fordu leta 1959 poskušali odzvati z rahlo prenovo avtomobila, leta 1960 pa so ga popolnoma preoblikovali in zmanjšali število različic. Edslu kljub temu niso mogli pomagati. Konec istega leta je dokončno potonil in postal primer tega, kako korenito se lahko tržni oddelki zmotijo pri svojem delu.