Clubvanov daljni prednik

Morris in Austin

Koncern BMC je namreč junija 1960, dobro leto po predstavitvi minija morrisa, predstavil tudi lahki dostavnik austin seven mini van. Imena danes mogoče ne povežemo takoj z minijem morrisom, toda BMC je tedaj za Issigonisovega malčka uporabljal imeni dveh svojih znamk. Poleg minija morrisa se je tako pojavljal tudi austin seven, s katerim je koncern obudil ime uspešnega malčka iz dvajsetih let.

Cenovno ugodna alternativa

Austin seven mini van je bil sicer izdelan na podaljšanem podvozju kombijevskega minija travellerja, za voznikovimi in sovoznikovimi vrati ni imel nobenih šip, v popolnoma zaprtem tovornem prostoru pa je lahko vozil do četrt tone tovora. Na zunaj se je od običajnega minija travellerja ločil tudi po preprostejši maski hladilnika, ki ni bila kromirana, ampak zgolj lakirana v barvi avtomobila. Kot takšen je bil priljubljeno prevozno sredstvo obrtnikov, priljubljen pa je bil tudi med običajnimi vozniki, ki so v njem videli cenovno ugodno alternativo miniju morrisu. Ker je bil registriran kot gospodarsko vozilo, je bilo namreč zanj treba plačati manj davka. Mini van so leta 1978 sicer preimenovali v mini 95, a je kot mini van ostal splošno znan vse do leta 1982, ko je iz tovarniških dvoran pripeljal zadnji, 521.494. primerek.