Cesarsko-kraljevi osebni avtomobil

Dunajski dvor je sicer osebne avtomobile uporabljal vse od leta 1909. Tako kot dvorne kočije pred njimi, so jih hranili v dvorcu Wagenburg v sklopu Schönbrunna, kjer je danes muzej cesarskih kočij in avtomobilov, razpoznalo pa se jih je po značilni "dvorno zeleni" barvi s pozlačenimi robovi ter grbom na vratih. Ko jih je uporabljal cesar, so imeli namesto registrske oznake tablico s cesarskim grbom.

Ni znano, če je cesar Franc Jožef I. svoj osebni avtomobil kdaj zares tudi uporabil, vsekakor pa ga je izčrpno uporabljal njegov naslednik Karel I., ki je na avstro-ogrski prestol sedel leta 1916. Karel I. se je z njim vozil med inšpekcijo vojakov na južni fronti, po vojni, propadu monarhije in odstopu leta 1918 pa se je z njim odpeljal v izgnanstvo v Švico. Po neuspešnem poskusu obnove monarhije ga je pustil v Švici in zbežal na Madeiro, kjer je aprila 1922 umrl.

Avtomobil je ostal v Švici in bil sprva v lasti švicarske vlade, potem ga je kupil neki uradnik. Leta 1974 ga je kot edini preživeli izmed skoraj petdesetih cesarsko-kraljevih avtomobilov na dražbi kupila tovarna Gräf&Stift, ki je tedaj že bila v lasti nemške tovarne MAN. V obdobju 1996-98 so ga popolnoma obnovili, danes pa se nahaja v zbirki cesarsko-kraljevih vozil v Schönbrunnu.