Bugattijev vlak

Takšen je bil tudi legendarni model bugatti type 41 royale, ki je bil sicer zelo imeniten avtomobil, ni pa pritegnil kupcev. Bugatti je bil zato prisiljen hitro poiskati rešitev pred polomom. Našel jo je v drzno oblikovanem motornem vlaku »wagon rapide« ali WR, v katerega je vgradil močan motor, ki ga je razvil za royale. Vlak je bil opremljen s tedaj najsodobnejšo tehnologijo, poleg tega pa je pritegnil tudi z imenitno obliko in čarom, ki sta bili sicer značilna za konstruktorjeve avtomobile. Pravzaprav je šlo za prednika današnjih hitrih primestnih vlakov. Vlak, ki ga je predstavil maja 1933, je dosegel največjo hitrost 172 km/h, potovalna hitrost pa je znašala tedaj imenitnih 116 km/h. Poganjali so ga štirje 8-valjni vrstni motorji z delovno prostornino 12.750 ccm vsak in skupno močjo 597 kW (800 KM). Z aerodinamičnimi linijami je bil za tiste čase nekaj povsem posebnega, izstopala pa je predvsem kabina za strojevodjo, ki je dvignjena nad streho vlaka spominjala na pilotsko kabino letala. Po drugi strani je tudi omejevala strojevodjev razgled, kar je v kombinaciji z drugimi »majhnimi sitnostmi«, kot so bile visoko nameščena odprtina za polnjenje z gorivom, hitra obraba zavor in številne malenkostne mehanične težave, vlaku okrnilo uspeh na trgu. Bugattijevi vlaki so po francoskih železnicah kljub temu precej množično in redno vozili vse do leta 1958, več vlakov pa je kupila tudi francoska državna uprava. Enega so celo predelali v predsedniški vlak.