Bratje Maserati

V Vogheri pri Pavii so se rodili strojevodju Rodolfu in njegovi ženi Carolini. Carlo se je rodil leta 1881, Bindo 1883, Alfieri pa 1885. Ker je že pri petih mesecih umrl, so starši po njem imenovali tudi leta 1887 rojenega sina. Leta 1890 se je rodil Mario, 1894 Ettore, 1898 pa Ernesto. Z avtomobili so se ukvarjali vsi razen Maria, ki je postal slikar in med drugim narisal Maseratijev trirog, za katerega ga je menda navdihnil Neptunov kip v Bologni. Z motornimi vozili se je prvi ukvarjal Carlo, ki je v Milanu razvil enovaljni motor za kolo z motorjem, ki ga je izdeloval markiz Carcano di Anzano del Parco. Carlo je z njim tudi dirkal ter leta 1900 dosegel hitrostni rekord 50 km/h. Leta 1901 se je zaposlil pri Fiatu, leta 1903 pa pri Isotti Fraschini, kjer se je pozneje zaposlil tudi Alfieri.

Carlo je leta 1907 odšel k Bianchiju, leta 1908 pa k avtomobilski tovarni Junior, kjer je zaposlil tudi brata Ettoreja. Carlo je leta 1910 umrl za tuberkulozo. Alfieri se je kmalu uveljavil kot njegov naslednik. Leta 1908 je za Isotto, kljub pokvarjenemu uplinjaču, osvojil 14. mesto na dirki v Dieppeju. Pozneje sta se mu pridružila še brata Bindo in Ettore, sam pa je postal vodja Isottine delavnice v Bologni. Leta 1914 je v Bologni odprl lastno delavnico ter po kratkem sodelovanju s tovarno Diatto v njej skupaj z brati začel samostojno izdelovati uspešne športne avtomobile.