Božičkove sani

Ameriški Santa Claus

Pustimo ob strani, da sta pri nas otroke tradicionalno obdarovala Sveti Miklavž in "revno dete, v jasli položeno", ki se jima je pozneje pridružil še Dedek Mraz. Ta je k nam skupaj z rdečim režimom prišel z daljnega ruskega severa. Govorimo seveda o kapitalističnem ameriškem Božičku v rdečih oblačilih, ki jim je barvo ob neki priložnosti dokončno določila kar Coca-Cola, čeprav se je v njih pojavljal že prej.

Nizozemski izvor

Božiček je v ZDA menda prišel iz Nizozemske, njegov prednik pa je dejansko bil Sveti Miklavž, zato ga tudi imenujejo Santa Claus. Sveti Miklavž je izhajal predvsem iz katoliškega cerkvenega izročila. Ko je velik del zahodne Evrope v petnajstem stoletju prevzel protestantsko veroizpoved, je hkrati opustil tudi praznik Svetega Miklavža. Kot Sinter Klaas se je obdržal le še na Nizozemskem, od koder je prek izseljencev prišel tudi v ZDA oziroma njihovo kolonijo Nieuw Amsterdam, ki je pozneje postal New York. Od tam se je predvsem po zaslugi različnih pisateljev in slikarjev počasi razširil po vsej državi in se počasi preimenoval v Santa Clausa.

Kaj pa sanke?

Božičkove sani so se prvič pojavile v pesmi A Visit from St. Nicholas (Obisk Svetega Nikolaja), ki jo je leta 1822 napisal Clement Moore, sicer profesor bibličnih jezikov na protestantskem semenišču v New Yorku. V njej je združil božične običaje nizozemskih prebivalcev New Yorka ter elemente germanskih in normanskih legend, v katerih je nad spomladanskimi praznovanji bdel majhen vesel škrat. Moore je Božička opisal kot majhnega moža, ki je potoval s sanmi, ki jih je vleklo osem majhnih severnih jelenov. Z njimi je letel od hiše do hiše in se po dimnikih spuščal v stanovanja, kjer je z darili napolnil nogavice, ki so jih otroci obesili na kamin. S tem je ustvaril arhetip sodobnega Božička. Zamisel za Božičkovo prevozno sredstvo je sicer našel pri Samijih, prebivalcih severne Skandinavije, ki so v svoje sani vpregali severne jelene.

NORAD ima podatke

Predstavitev vozila ne bi bila popolna brez tehničnih podatkov, za katere je na posebni šaljivi spletni strani poskrbela ustanova NORAD, ki sicer v neki gori v osrednjih ZDA bdi nad varnostjo prebivalcev Severne Amerike. Kot so zapisali na spletni strani, so Božičkove sani izdelali v delavnici K.Kringle & Elves, prvič pa naj bi poletele leta 343 našega štetja. V dolžino brez jelenje vprege merijo 75 sladkornih palic oziroma 150 lizik, široke so 40 sladkornih palic oziroma 80 lizik, visoke pa 55 sladkornih palic oziroma 11 lizik.

75 tisoč gumijastih bombonov

Ob vzletu so težke 75 tisoč gumijastih bombonov, ob pristanku pa se jim teža zaradi nabranega snega in ledu poveča na 80 tisoč gumijastih bombonov. Božiček lahko s seboj naenkrat pelje za 60 tisoč ton daril. Za pogon skrbi osem severnih jelenov, ki jih vodi Rudolf, hranijo pa se s senom, ovsom in korenčki. Vzpnejo se še preden enkrat pomežiknete z očesom in presežejo hitrost zvezdne svetlobe, morebitni izpusti škodljivih plinov pa za zdaj ostajajo skrivnost.