BMW 700 coupe

Petdeseta leta so pri BMW minila v znamenju razkošnih limuzin na eni strani ter isette na drugi strani, vmesne ponudbe ni bilo. Isetta je bila nekakšen skuter z kabino (kabinenroller), tipičen predstavnik povojne motorizirane podobe Nemčije. Z naraščajočim standardom pa so naraščala tudi pričakovanja do mobilnosti, BMW pa si je tudi želel obdržati zadovoljne uporabnike isett. Prvi rezultat je bil BMW 600, pravzaprav bolj podaljšana Isetta z dvovaljnim bokser motorjem v zadku vzetem iz slavnih motociklov iste hiše. Za "pravi" avtomobil pa so morali spremeniti koncept in se posloviti od mehurčkaste karoserije Isette. Za novega malčka so zopet naročili obleko pri Italijanih. Izpod peresa slovitega Giovanni Michelottia je nastalo sila ljubko vozilce, njegova cena na trgu starodobnikov pa dokazuje, da še danes ni izgubil prvotnega šarma.

BMW 700

To je model z preprosto oznako BMW 700, glede na karoserijsko različico pa ustrezen opis Limusine, Coupe ali Cabrio, ter kasneje še ponesrečeno podaljšana varianta kot Coupe LS.

Majhne mere, a povsem resen avto

Merila za veliko in malo so bila pred 40-imi leti seveda drugačna. BMW 700 je bil s svojimi majhnimi merami (3,5 metra v dolžino, slab poldrugi meter v širino in komaj 124 cm višine) povsem resen avto z močno konkurenco na nemškem tržišču.

Dražji od tekmecev, a...

Njegovi rivali so bili NSU prinz III, glas isar 600/700 (BMW je pozneje, leta 1966 prevzel tovarno Glas) in tudi volkswagnov hrošč. BMW 700 je bil s takratno ceno od 4.700 do 5.300 mark med dražjimi, hrošč "export" je na primer veljal le 4.600 DEM. Da so kljub temu v šestih letih prodali dobrih 180.000 kosov, kar je celo več kot isett, govori v prid kakovosti avtomobila.

Preprosta, a učinkovita konstrukcija

Konstrukcija je bila preprosta in učinkovita: posamične obese na vseh štirih kolesih, spredaj vzmetne noge, ki so spodaj oprte na prečno torzijsko vzmet, zadaj trikotne nihajke. Kolesa so 12-palčna, električna napeljava 12-voltna, vsaki od obeh svečk so namenili svojo vžigalno tuljavo. Motor v zadku je seveda poganjal zadnji kolesni par. Gre za 700-kubično izvedbo dvovaljnega bokserja, prisilno zračno hlajenega z vetrnico in oljnim hladilnikom v zračnem vodu.

Živahen motor

Centralna odmična gred je krmilila ventile preko dročnikov in prekucnih vzvodov, glavna gred pa je bila vležajena v valjčnih ležajih - dobro za zmanjšanje trenja, slabo za življenjsko dobo motorja. Rahlo dolgohodna konstrukcija se je ponašala s kompresijo 7,5:1, kar je bilo ob takratni kakovosti bencina prej veliko kot ne. Poraba goriva skromna: okoli 6 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Motor se je zelo rad zavrtel in je ob moči 30 konjičev pognal 630 kg težak avtomobilček do tovarniško obljubljenih 125 km/h, neuradno celo do 140 km/h. Vsekakor pa dovolj, da je hrošču in ostalim konkurentom na nemških avtocestah pokazal svoj zadek. Še bolje se je odrezal v izvedbi sport, ki je zmogla 40 konjev predvsem po zaslugi večjih uplinjačev.

Lastnik - Beemevejev konstruktor

V domačih logih ne premoremo kaj veliko tovrstnih starodobnikov. Zato sem se toliko bolj razveselil bližnjega srečanja z BMW 700 v različici kupe, v brezhibnem in pristnem stanju, tako kot se za pravega starodobnika s pravim lastnikom spodobi. Kako tudi ne, lastnik Vinko Mihael je še posebej čustveno vezan na znamko BMW - v njej je namreč dolga leta delal kot konstruktor.

Majhen, a ne utesnjen

Vstopanje v malčka je presenetljivo udobno - še v tovarniškem prospektu se pohvalijo, da so vrata kar 94 cm dolga. Ambient v notranjosti je spričo radodarne zastekljenosti in tenkih strešnih stebričkov prijetno svetel, tako da kljub skromnim meram ne prevladuje občutek utesnjenosti. Vsaj spredaj, zadaj pa lahko sedijo kvečjemu otroci. Tanek in velik volanski obroč z dvoje prečk je tipičen predstavnik takratnih časov, kakor tudi kljuke vrat in tenki sedeži v stilu, ki spominja na Art-deco.

Vožnja kot doživetje

Motor v zadku se zbudi z prijetnim brundanjem, tipičnem za nasproti ležeče valje. Z odločnim pritiskom na stopalko plina pokaže tudi nekaj temperamenta, prave zlobe pa seveda nima. In če je v svojem času požel tudi nekaj uspeha na dirkališčih je dandanes primeren predvsem za umirjene izlete ob sončnih nedeljah. Takrat se lahko prepustimo uživanju idile nekega drugega časa, ko ceste še niso bile prenatrpane in ko se ni vedno vsakomur nekam mudilo. Ob taki vožnji je lega na cesti povsem zadovoljiva in sprijaznili se boste tudi z volanom, ki - tipično za vozila z motorjem v zadku - zahteva stalne popravke smeri. Ravno toliko, da ni dolgčas. In potem vam tu še vedno ostane občudovanje linij, ki še danes zvabijo nasmeške naklonjenosti. Vožnje pa ne jemljite zgolj kot premagovanje razdalj in časa, temveč kot doživetje. Takšno poslanstvo še danes BMW 700 opravlja blesteče.