Bertone carabo

Eden od vrhuncev tega trenda je bila tudi leta 1968 v Parizu predstavljena študija bertone carabo, ki jo je za italijanskega avtomobilskega krojača oblikoval Marcello Gandini. Študijo so zasnovali na podvozju alfa romea 33 s sredinskim motorjem, zato je lahko prednji del imel izrazito obliko klina, ki se je v neprekinjeni liniji iztekel v ogromno poševno vetrobransko steklo. Rahlo padajoči pokrov motorja se je nenadoma iztekel v odsekani zadek, kar naj bi koristilo aerodinamiki. Študija je vsekakor navduševala predvsem z izrazito uravnoteženimi dimenzijami ter tehničnimi domislicami, kot so bile bakreno obarvane šipe z mavričnim vtisom belgijskega proizvajalca VHR-Glabverbel, kovinsko zelena barva s fluorescenčno-oranžnimi dodatki in hidropnevmatična "škarjasta" vrata.

Študijo nekateri imenujejo tudi alfa carabo, saj je bila zasnovana na podvozju dirkalnika alfa romeo 33, od katerega je prevzela tudi motor V8 ter sofisticirano podvozje. Carabo naj bi neuradno sicer dosegel največjo hitrost 257 km/h. Ostati bi moral brez naslednika v obliki dejanskega avtomobila, vendar je s svojo obliko in lastnostmi očitno navdihnil čez tri leta predstavljeni lamborghini countach.