Volkswagen passat 1,9 TDI bluemotion

Za kaj že gre? S povezavo na "motion" brcne v temo, kdor misli, da je to nekaj v zvezi s pogonom. Bližje so tisti, ki "blue" povezujejo z gorivom, vendar pri tem vsaj za zdaj ne gre za dodatek sečnine (na primer adblue). Gre za majhno porabo goriva, ki je prav pri passatu bluemotion ta hip najnižja v razredu.

Zunanjost, notranjost

Bluemotion ne posega le na delovanje motorja, pač pa se ukrepe za zmanjšanje porabe vsaj nekoliko tudi vidi navzven. Oko mora biti sicer zelo izostreno in poznavalsko, da opazi znižanje podvozja za 15 (spredaj) oziroma 8 milimetrov (zadaj). Podobno velja tudi za gume z nižjim kotalnim uporom, ki se jih polni za 0,4 bare več kot običajne. Potem pa res ostane vidna razlika samo še v tempomatu, tistemu napisu "bluemotion", ki ga pač ne nosi vsak passat in na nekaterih podrobnostih, ki na porabo goriva ne vplivajo. Aja, pa vendar omenjamo majhno pomembnost: med merilniki se nahaja indikator, se pravi navzgor ali navzdol obrnjena puščica, ki svetuje vozniku, katera prestava je v določenem trenutku optimalna.

Vozne lastnosti

O voznih lastnostih to pot skoraj nič. Prizkusili smo tri passate zadnje generacije in tudi kakšnega od prej, kar naj bo dovolj. Predvsem pa smo se med testom bluemotiona, na predlog podjetja Porsche Slovenija, osredotočili na najnižjo možno porabo goriva. Tako smo na večjem delu prevožene kilometraže vzdrževali režim vožnje v skladu s tem izzivom, pri čemer so sodelovala tudi druga uredništva, ki so preizkušala to vozilo. To pa seveda ne pomeni, da smo passata varčevali na našem testnem krogu, kjer mora vsako testno vozilo na dveh športno odvoženih odsekih pokazati, kaj zmore njegovo podvozje. Le-tega pa smo tako ali tako že pohvalili v prejšnjih testih.

Zmogljivosti, poraba

Z "bluemotion ukrepi" obdelani passat 1,9 TDI porabi manj goriva od svoje osnovne različice in zaenkrat tudi manj od konkurentov. Pri tem kot merodajno vzamemo našo vožnjo na testnem krogu, kjer je povprečna poraba znašala 6,1 litra plinskega olja na sto kilometrov. Ker je podobno porabo nameril tudi potovalni računalnik, lahko dovolj natančno izračunamo vmesne podatke. Le-ti so med hitro vožnjo po avtocesti izkazovali 6,6 l/100 km, na športno odvoženih podeželskih in gorskih odsekih 8,8 oziroma 8,9, med umirjeno vožnjo zunaj naselja do 4,8, v naseljih pa od 4,1 do 6,4 l/100 km. Med preostalo testno vožnjo, na kateri smo se ravnali po indikatorju, je bila poraba nižja kot na testnem krogu, pa bi bila še bolj, če ne bi bilo premikanja vozila zaradi fotografiranja in priprave video materialov. Tako trdimo, da posegi v prosti tek motorja, v prestavna razmerja, predvsem pa namestitev indikatorja prestavljanja nikakor niso brez haska. Je pa nekaj. Zaradi daljšega prestavnega razmerja je testni passat celo nekoliko hitrejši od različice brez bluemotion.

Cena, tekmeci

Passat bluemotion velja 24.200 evrov in je tako za dobrega tisočaka dražji od različice 1,9 TDI trendline. Na mestu je vprašanje ali se ta vložek izplača. Samo zaradi izboljšav povezanih s porabo, zaradi tempomata in lepotnih dodatkov verjetno ne. Več lahko pomeni okoljska zavest in privrženost tehnično naprednim rešitvam, še več pa bi lahko doprinesli ustrezno vrednoteni stroški registracije tistih vozil, ki delujejo bolj prijazno do okolja. Oba 1,9 TDI-ja predstavljata cenovno najnižji ali pa recimo vstopni dizelski različici in sta namenjeni kupcem, ki pač želijo uveljavljeno in pomembno vozilo, kakršno je passat. Na zunaj tako ali tako ne opazi vsak ali gre za trendline ali za highline, še manj pa ali se je mimo pripeljalo 23 ali 32 evrotisočakov. Pa še tole: testni passat bluemotion je edino testno vozilo, s katerim smo prevozili več kot tisoč kilometrov brez "naftnih" postankov, pa bi jih lahko krepko več, saj smo po 1027 kilometrih natočili 58 litrov goriva, v tank pa jih gre 70. K temu je treba sicer dodati, da bi tisočica ob podobnem režimu vožje lahko padla tudi pri kakšnem drugem vozilu, tudi med razrednimi tekmeci, ki smo jih omenjali v prehodnih testih.