Toyota auris 1,4 D-4D

Bolj mladosten

Auris ima sedaj žaromete z bolj ostrimi robovi, drugačna je tudi sprednja maska, zadnji odbijač pa je postal skoraj nesramno širok. Vse skupaj nedvomno pomeni, da je njegova zunanjost bolj sveža in zanimiva, na cesti pa deluje bolj samozavestno. Notranjost ostaja zelo podobna prejšnji, drugačen je pravzaprav le volanski obroč, ročica ročne zavore pa se sedaj nahaja nekoliko nižje. Položaj za volanom je dober, ne pa odličen, predvsem zaradi sedežev, pri katerih smo si želeli daljšega sedala in več bočnega oprijema. Odlagalna mesta? Že pri prejšnjem testu smo omenili, da jih je z malo domišljije mogoče najti dovolj, a zanimivo oblikovan osrednji del armaturne plošče še vedno ni najbolj praktičen.

Bolj samozavestno na cesti

Tisto, kar se nam zdi posebej dobrodošlo, so spremembe vzmetenja in krmilnega mehanizma. Auris ostaja podobno udoben, ponuja pa nekaj več udobja za voznika. Krmilni mehanizem je bolj komunikativen, inženirji pa so spremenili in nekoliko uglasili vzmetenje, rezultat je bolj suverena lega na cesti. Ne pričakujte podobnosti z najbolj športnimi predstavniki razreda, a prav veliko pripomb nimamo. Tudi menjalnik je natančen in s kratkimi hodi prijeten.

Majhen motor in majhna poraba

Glede na to, da aurisove vozne lastnosti niso med najbolj dinamičnimi, menimo, da je tokratni motor dovolj zmogljiv. Bolj živahnim voznikom bo moči sicer morda premalo in prav tisti lahko posežejo po močnejši različici, obenem pa morda prav oni pogledajo k bolj dinamičnim konkurentom. Motor se prebudi malenkost previsoko, dobro zaživi šele nad dvema tisočakoma vrtljajev, to pa je pravzaprav njegova edina šibka točka. Navora je kasneje dovolj, avtomobil je z njim dovolj živahen, poraba pa je s 5,8 litra pohvalno nizka.