Škoda yeti 2,0 TDI 4x4

V Sloveniji jih je slabih 1.000

Že v prispevku o prvi vožnji v sklopu domače predstavitve smo zapisali, da je yeti za slovenski trg pomemben avtomobil. Zgolj med letoma 2011 in 2013 "smo" jih Slovenci kupili kar 937 in več kot polovica je bila štirikolesno gnanih. Dejstvu, da smo narod hribolazcev, ki tako ali drugače hrepeni po aktivnem preživljanju prostega časa, ne moremo ubežati. Yeti se nadpovprečno dobro vključuje v celotno pustolovsko sliko, prenova pa mu je dala dodaten zagon, ki mu ga najbrž ne bo zmanjkalo vsaj dve leti. Leta 2016 namreč prihaja druga generacija kompaktnega češkega križanca.

Izginil njegov zaščitni znak – okrogle meglenke pri žarometih

Za yetijev novi videz je odgovoren vodja oblikovanja pri Škodi Jozef Kaban. S stilsko preobrazbo mu je namenil resnejši obraz in na vrnitev bolj klasičnega videza ključno vplival s premikom simpatično okroglih meglenk, ki so predhodniku dajale poseben značaj, s položaja neposredno ob žarometih v sprednji odbijač.

Preizkušeni yeti z ostrejšimi potezami v nasprotju z bolj umirjeno različico city deluje robato zaradi doplačilnega paketa outdoor.

"Oborožen" z vpadljivimi plastičnimi dodatki in agresivneje oblikovanim spodnjim sprednjim delom kliče k blagi terenski vožnji, če je resno lomastenje po na videz neprevoznih podlagah v resnici zunaj dosega. Yeti je pravzaprav pogojni terenček.

S haldexom na bližnji hrib

18-centimetrska oddaljenost od tal zagotavlja sproščeno vožnjo po slabše vzdrževanih kolovozih in podobno neuglednih podlagah. Tistim, ki že vnaprej vedo, da je v njihovem vozniškem načrtu tudi vožnja po občasno še slabših terenih, priporočamo dokup dodatnega paketa z zaščito vitalnih delov pogonskega sklopa – motorja in zadnjega diferenciala.

Aktivno sodelovanje štirikolesnega pogona oziroma zadnje pogonske osi je občasno, primerno trenutnim potrebam. Za prenos navora na zadnjo os skrbi peta generacija Haldexovega elektronsko krmiljenega zadnjega diferenciala, ki nam je med testiranjem omogočal plazenje po zavidljivo strmih vzpetinah. Kot običajno so naše veselje prekinile neprimerne pnevmatike.

Hvalimo možnost vklopa elektronskega programa, namenjenega blagi terenski vožnji. Stikalo ob vznožju sredinske konzole prilagodi delovanje asistenčnih sistemov ABS in ASR, v primeru ročnega menjalnika preprečuje preobremenjevanje sklopke, pomaga pa tudi ob spustih po strmih vzpetinah. Kolikokrat bo pametna elektronika zares prišla v poštev, je vprašanje, a če reši le eno uničeno sklopko, bo lastnik najbrž vesel.

Razpoložljiv prostor bi težko naredili še uporabnejši

Kljub dolžinski prikrajšanosti v primerjavi s kompaktnimi športnimi terenci yeti pametno izkorišča škatlasto obliko, zaradi katere je prostora v drugi vrsti, predvsem nad glavami, nadpovprečno veliko. Sedi se dva centimetra višje kot spredaj, zaradi nizkih bokov je preglednost velika in zaradi debelega zadnjega stebrička okrnjena le na zadnjem delu.

Hvalimo lahkoten vstop in izstop ter prilagodljivost druge vrste sedežev. Vsi trije so vzdolžno pomični, poklopljivi z enim in odstranljivi s štirimi prijemi.

Dno 405-litrskega prtljažnika je popolnoma ravno, uporabnost zgledna. Na dveh prečno nameščenih nosilih ob straneh so uporabni kavlji za obešanje morebitnih nakupovalnih vrečk, v skrajnih vogalih pri vratih sta dva globoka predala za drobnarije, mreži za pritrjevanje tovora sta serijski in eno od dveh svetil je izvlečna baterija. Preprost Citroënov trik dobro deluje tudi v škodah.

Zanesljiv in predvidljiv, lahko bi bil udobnejši

Spredaj Mcphersonove obese in zadaj večvodilna prema v skladu s koncernsko tradicijo stvari ne prepuščajo naključju. Kljub značaju križanca se pelje kot kombilimuzina in visoko težišče mu ne prepričuje vsestranskih voznih lastnosti. Nagibanja je malo, značaj umirjen in napake ob pretiravanju zlahka odpuščene. Če kaj, smo si želeli več udobja, ki bi ga bili pripravljeni imeti tudi na račun dinamičnosti. Yeti je vendarle najprej družinski avtomobil, kar dokazuje tudi z odlično zvočno zatesnitvijo.

Uglajen motor dovolj zmogljiv tudi ob polno naloženem avtomobilu

80-kilovatni, dvolitrski dizel je dovolj zmogljiv in tako motoriziran yeti ni podhranjen. Zaradi uglajenosti motorja, relativno tihega delovanja in velikega, 60-litrskega rezervoarja za gorivo je yeti presenetljivo sposoben in zelo primeren potovalnik.

Na testu je zahteval 6,6 litra dizelskega goriva. Glede na Škodine obljube o izboljšani varčnosti kakšen deciliter preveč, ob upoštevanju živahnega motorja in stalnega štirikolesnega pogona pa še zmeraj upravičljiv podatek. Posebej varčni naj pozornost namenijo malenkost šibkejšemu, 77-kilovatnemu, 1,6-litrskemu dizlu, katerega poraba se bo, tudi zaradi zgolj dvokolesnega pogona, spustila tudi pod mejo šestih litrov.

Priporočamo 100-evrsko doplačilo ogrevanega vetrobranskega stekla

In mimogrede, toplo priporočamo dokup ogrevanega vetrobranskega stekla za dobrih sto evrov. Yeti z njim sicer ni bil opremljen, smo ga pa kar nekajkrat temeljito preizkusili v povezavi s testnim superbom. S pol centimetra debelim, trdoživim ledenim oklepom je opravil v manj kot petih minutah. V hudih zimah je takšen pripomoček vreden vsakega centa.