Renault koleos dCi 175

Resnejši videz

S prenovljenim sprednjim delom je koleos dobil zrelejši videz, deluje tudi bolj terensko. V prostorni notranjosti so ohranjene enoprostorske uporabnosti, kot na primer preprosto polaganje zadnjih naslonjal, možnost poklopa sprednjega desnega naslonjala, dvojno odpiranje vrat prtljažnika, avionske mizice, predalčki, bočni senčniki, ogledalce za nadzor otročadi …

Neznatno spremenjeni merilniki so enako pregledni kot prej, novost je serijska navigacijska naprava, ki med ostalim prikazuje dejansko hitrost, in tudi vabi prisotne k javljanju napak. Eno smo odkrili: navigacija ne ve, da lahko pri nas na hitrih cestah po novem vozimo s hitrostjo do 110 kilometrov na uro, zato svoj podatek od 106 naprej utripajoče obarva opozorilno rdeče.

Za zimske cestne avanture

Preizkušeno podvozje, ki ga poznamo od Nissanovega X-traila, smo izpostavili zimskim razmeram. Koleos se dobro obnese na slabih podlagah in z uporabo 4WD lock tudi zna kam splezati. Morda bi lahko stikalo za preklop med 2- in 4WD namestili kam bližje, kar bi omogočalo hitrejše ukrepanje. Po drugi strani pa so vsa za vožnjo pomembna stikala logično razpostavljena skupaj pred prestavno ročico (start-stop, 4WD in pomoč pri spuščanju navzdol).

Kaj pa motor?

Na prvi pogled zgleda celotni pogonski sistem nespremenjen, vendar to velja le za podvozje oziroma izvedbo pogona v ožjem smislu. Med motorjem 2,0 dCi izpred treh let in današnjim dCi 175 je nekaj razlik. Kljub enaki delovni prostornini, moči in navoru so pri Renaultu s prehodom iz Euro IV na Euro V dosegli nižjo porabo in manjše izpuste ogljikovega dioksida. Tudi poraba na našem testnem krogu se je po treh letih ustrezno zmanjšala, in sicer od 9,1 na 8,3 litra povprečno na sto kilometrov. Delne povprečne porabe so zapisane v razpredelnici. Naj dodamo, da smo večino odsekov tesne vožnje prevozili s sprednjim pogonom, le med športno vožnjo smo preklopili na štirikolesni pogon.

Prtljažnik je praktičen – ali pa ne

Omenjeno dvojno odpiranje zadnjih vrat je po splošnem prepričanju praktično, pa ne za vsak tovor. 50-kilogramski ojačevalec na primer smo morali na silo potisniti čez spodnji del vrat, če bi ga poizkušali prenesti, bi se v križu lahko kaj premaknilo. In če med nakladanjem dežuje, potem zgornji del prtljažnih vrat ne nudi zaščite pred padavinami. Tudi nad dostopom do predmetov v dvojnem dnu se nismo navduševali, saj se lahko ploščo privzdigne le pri odprtem spodnjem delu vrat.