Peugeot 1007 1_4 HDi

Večini je bil všeč, pravzaprav ne samo všeč, bili so kar nori nanj. Edino, kar je vse po vrsti ustavilo, je bila cena. Štiri milijone za tako majhen avto se jim je zdelo veliko, jaz pa se jim nisem upal nasprotovati. Zdaj, ko teh (neznanih) občudovalcev ni ob meni, pa povem, da bi malega leva privoščil le enemu izmed njih. Tistemu, ki se je mimo pripeljal v smartu fortwo cabrio. Vsi ostali so nad visoko ceno vihali nos z izjavami: "Moja dvestošestica ..." "Moja ibiza ...", "Moj clio ...", Moj punto ...", "Moja fiesta ...", "Moj polo ..."

Zunanjost, notranjost

Pozabimo prosim na običajne malčke, peugeot 1007 je posebnež, namenjen posebnežem. Zato tudi oznaka z dvema ničlama, ki sta za Peugeot netipični. To je ekstra model ... Pri tem avtu se ne bomo spraševali ali je večji ali manjši od stosedmice, dvestošestice ali celo dvestosedmice. No, če že vztrajate: v "tisočki" je mnogo več prostora, sedenje je mnogo boljše, prtljažnik je mnogo bolj prilagodljiv kot pri vseh omenjenih! Prostora nad glavo je toliko kot v dostavnem partnerju! Zadaj je za kratko vožnjo po mestu sedel tudi naš visoki Aleš in se ni pritoževal - pritoževala pa se je odrasla sopotnica, ki je trpela na ovinkih proti Idriji!). Mimogrede, zadnji sedeži so bolj ali manj takšni kot v citroenu C2, za katerega velja, da ga kupujejo samski moški, samske dame in mladi pari brez otrok. Torej velja, da so zadnji sedeži oblikovani tako, da omogočajo prilagodljivost prtljažnika, manj pa udobje. A za kratko furo, ko sredi mesta zagledaš prijateljico in ji veliš: "Skoči notri!", so vendarle dovolj.

Da "sezame-vrata" lahko omogočajo tudi "kabrioletstvo", smo zapisali v poglavju o tekmecih, toda v osnovi so namenjena predvsem tlačenju v ozke parkirne prostore ... In s tem dobro opravljajo svoje delo, če le ne pretiravate in ne parkirate tik ob desni steni - morebiti boste "falili" gumb na "daljincu" in vrata bodo podrsala. Sicer pa je električni pomik vrat z daljinskim upravljanjem v tem peugeotu deloval brez težav, torej bolje kot pri enako zasnovanih vratih v enoprostorcu 807, večkrat pa smo si zaželeli, da bi se odpirala hitreje. Zaupamo vam še eno značilnost tisočsedmice: ko želiš točiti gorivo, moraš nujno zapreti vrata. Vsaj mene so s tem odrešili ženinega nerganja: Zapri vrata! A ne vohaš, kol'k smrdi ..

Vozne lastnosti

In kako se to čudo pelje? Pravzaprav kar v redu, celo zelo v redu. Lega je nevtralna, nagibanja še zdaleč niso pretirana, volan je zelo natančen, komunikativen in nemško trd. Pri normalnih hitrostih nam pugeot 1007 slabosti sploh ni pokazal, za soočenje z njimi je treba prekoračiti slovenske omejitve hitrosti in še to v kakem vetrovnem vremenu: tako se je naš Aleš pri 160 na uro soočil z občutljivostjo na bočni veter, kar pa je razumljivo glede na višino avta.

Zmogljivosti, poraba

Toda vožnja pri 160 km/h ni ravno prijetna. Avto je pri tem na koncu svojih zmožnosti, meni se je kar zasmilil. To je pač "top-speed", zgornje območje pa se pri tem avtu začne že kar pri 130. Ni kaj, mali dizel v tem primeru ni nekaj, kar bi privabljalo nasmeh na usta. V uredništvu smo se spraševali, ali je to zaradi visoke mase, ki je posledica številnih vgrajenih varnostnih elementov (avto je namreč po merilih Euro NCAP-a v tem trenutku najbolj varen!). A glede na to bi pričakovali še kakšno kilo več kot tono in stopetdeset kg-jev. 68 konjev sicer nikdar ni prav veliko, drži pa, da ni nujno vedno premalo. V 1007 pač je ...

Cena, tekmeci

Že v uvodu smo opozorili, da peugeot 1007 ni tekmec običajnim malčkom. Je statusni simbol, več kot le avtomobil. Primerjamo ga lahko le s posebneži, na primer s smarti, minijem, ypsilonko, plurielom in podobnimi. Podobnimi? Hm, hm, česa podobnega danes sploh ni. Nekdaj se je podobne ideje domislil Mercedes, enoprostorska oblika in le en par stranskih vrat pa spomni na prezgodaj "umrlega" renaulta avantime. In tako kot avantime, tudi "odštekani peugeot" lahko ponudi open-air občutke - peljite se z odprtimi vrati (luč ugasnete, da ne utripa, piskača se navadite) in morda boste razumeli, v čem je čar kabrioletov. Morda tudi ne - gotovo pa se boste spomnili poletnih voženj z neklimatiziranimi mestnimi avtobusi, ko je šofer na tak način zračil notranjost.