Opel insignia country tourer 4x4

Amaterska pohodnica v zgledno vzdrževani formi

Opel je s širitvijo ponudbe ponudil roko vse številčnejšim ljubiteljem vozil z razširjeno paleto talentov, med katerimi ena najbolj iskanih prednosti ostaja povišana oddaljenost od tal, združena s štirikolesnim pogonom.

Insignia country tourer je bolj vsestranska in terensko vzdržljivejša sestra elegantne sestre sports tourer. Ni alpinistka, kvečjemu amaterska pohodnica, a v zgledno vzdrževani formi. Dva centimera dvignjeno podvozje v primerjavi z običajnimi insigniami je ravno dovolj, da voznika ne peče vest med vožnjo po kolovozu in da drsajočo travo po spodnjem delu vozila sprejme mirneje kot bi jo sicer.

Plezalske pomanjkljivosti (dolgo medosje, relativno nizka oddaljenost od tal in dolgi previsi), nadomešča z odlično kalibriranim Haldexovim štirikolesnim pogonom.

Robusten videz za značaj

Širok črn rob plastike okoli spodnjega dela karoserije jo ščiti, ločuje od običajnih izvedb istega modela in prispeva k prepoznavnosti. Adut vpadljivosti podpre s številnimi detajli in posebnimi platišči. Morda ni privlačnejša od elegantnejše sestre, je pa glede na odzive bolj zaželjena. Skladno z nedavno prenovo modela je voznikovo delovno okolje brez sprememb preneseno iz običajne insignie.

Vrata prtljažnika na elektriko

Prtljažnik smo odpirali s pritiskom gumba na ključu ali s stikalom v kabini. Kljub možnosti nastavljanja višine vrat s pomočjo stikala v voznikovih vratih smo ves čas testa uporabljali navišjo nastavitev. Hvalimo prostornino, ravno, dvojno dno in možnost pregrajevanja prostora s pomočjo mrež, grajamo ekstremno širok nakladalni rob, posledica atraktivne karoserijske oblike insignie.

Tokrat je bilo branje znakov brezhibno

Dobro opremljena je ponudila tudi priložnost za ponovno oceno aktivno varnostnih pomagal. Hvalimo izboljšano odzivnost sistema za prepoznavanje prometnih znakov, ki se tokrat ni zmotil ali znaka spregledal niti enkrat.

Delovanje aktivnega tempomata je odzivno zgledno, za nekaterimi tovrstnimi pripomočki zaostaja le v eni malenkosti. Ob pomiku z voznega na prehitevalni pas najboljši sistemi začnejo pospeševati že ob vklopu smerne utripalke, medtem ko si Oplov sistem vzame sekundo ali dve več časa. Na papirju razlika ne igra velike vloge, v praksi pa ima voznik občutek, da se avtomobil obotavlja.

Pripomoček parkiranja za nespretne

Prvič smo preizkusili pomočnik parkiranja. Priznamo, nepodučeni smo pričakovali klasični sistem, pri katerem voznik manever spremlja le z dodajanjem plina in uporabo zavor, Opel pa je presenetil "zgolj" s podrobnimi napotki o pravočasnem obračanju volana in smeri vožnje. Nenavaden pristop pozdravljamo, saj velja, da vaja dela mojstra, in najbrž bo tovrsten način elektronskih inštrukcij nespretne prej ali slej naučil paralelno parkirati tudi brez elektronske varuške, morda le s pomočjo vzvratne kamere.

Prilagodljivo podvozje s 1768 kilogrami nima lahkega dela

Dvolitrski dizel se je, neobremenjen z dolgimi prestavnimi razmerji, namenjenimi varčnejšim izvedbam ecoflex, izkazal z živahnim značajem in glede na (pre)veliko maso vozila, ki znaša kar 1768 kilogramov, tudi razumljivo porabo goriva. Potovalni računalnik je po končanem testu kazal 7,2-litrsko porabo.

Prilagodljivo podvozje flexride s tremi programi, izhodiščnim, športnim in potovalnim, je dober prikaz Oplovega znanja, a na pretežno umirjen značaj ali izkušnjo za volanom ne vpliva bistveno.

Štirikolesni pogon parira tudi zahtevnejšim voznikom

Prilagodljivo podvozje (CDC), ki s pomočjo računalniške enote dogajanje pod kolesi nadzira stokrat v sekundi, je razpoložljive podatke bolje, praktično vzorno izkoriščalo med vožnjo po slabših podlagah, tudi v blatu in na strmih makadamskih vzponih, ko je bila meja med oprijemom in zdrsom tanka.

Kakorkoli smo se pustolovsko navdahnjene insignie lotili, športne vožnje zaradi teže ni podpirala.

Elektronika pa je med lazenjem po slabših podlagah, v skladu s sposobnostmi posameznega programa, uspešno regulirala odzivnost stopalke za plin, volana in motorja, jih usklajevala z delovanjem asistenčnih elektronskih pripomočkov (*ESP, **TCS in ***ABS) in s prilagodljivim štirikolesnim pogonom.

Odzivnost in učinkovitost štirikolesnega pogona v praksi, čeprav ni namenjen resni, ampak zgolj blagi terenski vožnji, parira tudi zahtevnejšim voznikom. V primeru pretiravanja, na makadamu, na snegu pa sploh, se odzove tudi z nežnim in zlahka kontroliranim oddrsavanjem zadka.