Nissan pathfinder 2,5 dCi A/T

Pathfinder je eden tistih avtomobilov, ki na cesti kraljujejo, pa če si tega želite ali ne. To pomeni, da se vam bo na prehitevalnem pasu avtoceste prav vsak takoj odmaknil, skorajda se tudi ne bo zgodilo, da boste morali zavirati zaradi tega, ker nekdo prehiteva "v škarjice". Take voznike namreč prav hitro potegne nazaj na njihov pas, ko zagledajo to bližajočo se gmoto. No, ampak markantna pojava ni edina prijetna stvar na pahtfinderju. Teh je še precej ...

Zunanjost, notranjost

Z vidika visoke oddaljenost od tal, štirikolesnega pogona, reduktorja, zapore diferenciala (pa tudi voznih lastnosti) in zaščitnih obrob karoserije, je pathfinder pravi terenec. A ko se vanj usedemo, vsa zunanja terenska robustnost izgine, notranjost pa postreže s pravim razkošjem. V opremi LE so sedeži usnjeni, prednja dva tudi ogrevana in električno pomična ter navigacijski sistem. Kamera za vzvratno vožnjo se je izkazala za zelo dobrodošlo, saj se zaradi pathfinderjevih kolosalnih mer kakšen stebriček hitro skrije za avtomobilom. Celotno počutje je torej na zelo visokem nivoju, sedi se dobro in predvsem prostorno. Zadnja dva sedeža se zložita v dno, pri čemer dobimo zajeten prtljažnik, tudi potniki v drugi sedežni vrsti (na treh ločenih sedežih) se nad prostorsko stisko nikakor ne bodo pritoževali. Celo temperaturo si bodo lahko nastavljali povsem ločeno ...

Vozne lastnosti

Pathfinder je pravi terenec in se za razliko od SUV-jev oziroma športnih terencev po urejenih cestah pelje nekoliko slabše. V zavojih je nagibanja več, čez "ležečega policaja" avtomobil dobesedno "zaplava", težo avtomobila pa se pri hitrejši vožnji še kako čuti. Tudi krmilni mehanizem s 3,6 zavrtljaja volana je za parkirišča in ozke ulice manj praktičen in zahteva precej dela. Bolje kot v mestu se pathfinder počuti na odprtih cestah (avtocestah), odličen pa je na terenu. Ko podlaga postane prestrma za zadnji pogon, preko stikala lahko vklopimo avtomatski način pogona vseh štirih koles ali pa stalnega, ki je razdeljen v razmerju 50:50 med prednjo in zadnjo osjo. Če to ni dovolj, je na voljo še reduktor, 24-centimetrska oddaljenost od tal in precejšen vstopni kot pa pomagata premagati še tako zahtevno strmino. Le na dolg previs zadaj je pri izstopu iz strmine treba malce popaziti ...

Zmogljivosti, poraba

2,5-litrski motor s 171 konjskimi močmi se brez težav spopada s težo avtomobila, zaradi petstopenjskega menjalnika pa zmogljivosti praktično niso nič slabše, kot z ročnim menjalnikom in eno stopnjo več. Hvalimo sistem nadzora spusta (le v kombinaciji s samodejnim menjalnikom), ki učinkovito preprečuje, da bi avto nenadzorovano zdrsel, nenavadno pa se nam je zdelo, da menjalnik v ročnem načinu prestavljanja (s pomikom ročice naprej in nazaj) tudi pri najvišjih vrtljajih ne prestavi samodejno v višjo prestavo. Minus je bila pravzaprav le poraba goriva, ki je bila tokrat za skoraj tri litre in pol višja, kot med testom pathfinderja z ročnim menjalnikom oziroma več kot štiri višja, kot pri testu navare (enak motor). Pa čeprav je bila vožnja precej podobna.

Cena, tekmeci

Glede na terensko poreklo in sedemsedežno notranjost je potrebno pathfinderju tekmece iskati med toyoto landcruiser, land roverjem discoveryjem in mitsubishijem pajerom. Še nedavno smo zatrjevali, da je pathfinder od omenjenih predvsem manj prestižen v notranjosti, a v paketu LE tega ne moremo več trditi. S ceno slabih 54.000 evrov ostaja pathfinder še vedno nekoliko cenejši od večine tekmecev, a nič manj prestižen. Bogata oprema in zanimive barve kar kričijo po prestižu, tudi počutje v notranjosti je na zelo visokem nivoju.