Torek,
15. 7. 2008,
15.44

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 15. 7. 2008, 15.44

9 let, 2 meseca

MV Agusta F4 1000S

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
MV Agusta je Ferrari med motocikli. Ne le zato, ker ima tehniko odpiranja ventilov povzeto po Ferrarijevem dirkalniku F1, ampak predvsem zato, ker je butični in pregrešno drag športni motocikel.

MV Agusta je Ferrari med motocikli. Ne le zato, ker ima tehniko odpiranja ventilov in nekatere sestavne dele povzete po Ferrarijevem dirkalniku F1, ampak predvsem zato, ker je butični in pregrešno drag športni motocikel z vrhunskimi zmogljivostmi ter atrativnim izgledom. Lasti si namreč dve najbolj zaželjeni tituli: najhitrejšega in najlepšega superšportnika. Motor je tako "popoln", da ima zaradi tega dve napaki: je skoraj neuporaben v vsakdanjem prometu in ostal bo sanjski za vse ljudi z vsakdanjimi zaslužki.

Seksi umetnija

MV Agusta F4 je umetniški izdelek "od znotraj in od zunaj". Motocikel enako dobro služi na dirkališču kot okras v dnevni sobi. Pod obliko je podpisan sloviti Massimo Tamburini, ki je tudi avtor legendarnega ducatija 916, tako da o lepoti ne gre dvomiti. Linije so elegantne, vse od nizke šipice, ki zahteva zelo nizek položaj za popolno zaščito, do štirih ozkih izpušnih cevi pod sedežem, ki poleg tega, da grejejo zadnjico, poskrbijo tudi za to, da ima F4 zagotovo najbolj seksi zadek med motocikli. Spredaj je oblika še bolj agresivno napadalna, k čemur veliko pripomoreta ena nad drugo postavljeni luči. Vse še poudarjata lično oblikovani vzvratni ogledali z vgrajenimi smerniki, ki pa zato svoje funkcije ne opravljata najbolje. Ampak na tem motorju se nazaj skoraj nikoli ne gleda, ker ni časa in predvsem ker praktično ni nikogar, ki bi nas lahko prehitel.

Do 17.000 vrtljajev na minuto ...

Platišča so lahka petkraka, zadnje kolo pa je vpeto z osupljivo enojno nihajno roko. Armaturka pregledna in lična. Velik analogni merilec vrtljajev, ki se pomenljivo konča pri 17.000 vrtljajih, dopolnjuje digitalni zaslon z vsemi pomembnimi podatki in hitrostjo ter nastavljivim omejevalnikom motornih vrtljajev. Sedež je kratek in prijeten ter namenjem le vozniku, kar priča o značaju. Motor je kljub litrski prostorni komaj dva metra dolg z medosno razdaljo 140 centimetrov in le desetimi centimetri predteka.

Za nižjerasle hitrostne zasvojence ...

Motocikel je res izjemno kompakten tako v dolžini kot širini. Zelo velik voznik bo zato imel kljub prilagodljivi višini stopalk nekoliko neugodni položaj in se bo težko skril za šipico, ko bodo hitrosti lezle proti 300 km/h. Sicer pa je konstrukcija dovolj toga, da tudi v najhitrejših zavojih kratka medosna razdalja motorja ni težavna. Pod seksi zunanjostjo se namreč skriva surovost - cevni krom-molibdenov okvir in vrhunski pogonski agregat.

"Build for (high) speed"

Vse na MV Agusti je namreč podrejeno enemu samemu namenu - hitrosti. Krmilo je zato precej pod nivojem sedeža, kar pomeni, da z njim ne bomo potovali po svetu, ampak bomo predvsem noro uživali v visokih hitrostih. Roke trpijo tudi zaradi trde sklopke in izjemno učinkovitega zavornega sistema, ki ga spredaj sestavljajo šestbatne Nissinove zavore z 31-centimeterskima diskoma.

Prezmogljiv za vsakdanji promet

Zaradi nizko postavljenega krmila in togega okvirja leži motor v zavojih kot pribit. Zato, da ni nemiren niti pri najbrutalnejših pospeševanjih pa skrbi Ohlinsov blažilec krmila. Temu primeren je tudi ne največji krog zasuka krmila, ki dokazuje, da ima motocikel raje hitre ovinke kot serpentine. Motor je za vsakdanji promet praktično prezmogljiv. Migljaj ročice za plin nas hipoma postavi v ekstazo, a tudi v vrsto za mrtvašnico ali zapor. 200 km/h je med ovinki za ta motocikel običajna hitrost, na avtocesti pa se nam bo večinoma zdelo, da nam avtomobili, ki jih prehitevamo vozijo nasproti.

Ferrarijeva vrhunska tehnika

V osnovi je to že poznan agregat iz 750-kubičnega modela, ki so ga najprej povrtali na 900 kubikov zdaj pa razširili še na tisoč. Kompaktnost je zato zagotovljena, za vrhunske tehnične rešitve pa skrbi sodelovanje s Ferrarijem. F4 ima tako edinstveno radialno razporeditev ventilov. Poleg tega ima kasetni menjalnik, ki omogoča hitro prilagoditev prestavnih razmer in samo še dodatno potrjuje, da je ta motocikel dirkalnik, ki se najbolje počuti na dirkališčih. F4 ima elektronski sistem, ki preprečuje zaviranje motorja, ki lahko pripelje do poskaskovanja zadnjega kolesa in izgube kontrole. Še dodatno poseben ventil na centralnem Sachsovem blažilcu skrbi, da se zadnje kolo ne dviguje pri agesivnem zaviranju. Stvar je uporabna tudi pri požiranju kratkih grbin, saj je ta (EBS) sistem pomeni bistveno hitrejše vrečanje vzmeti v blažilcu.

Naj-naj-najhitrejši ...

Zmogljivosti so naravnost osupljive. F4 je s končno hitrostjo preko 300 km/h najhitrejši superšportni motocikel na svetu in to pove pravzaprav vse. Res je, da nekateri litrski japonci ponujajo več kot 166 KM in tehtajo manj kot 192 kg, toda F4 večje moči in manjše mase sploh ne potrebuje. Razmerje med vrtino in gibom je takšno, da je krivulja moči in navora praktično zvezna čez vse območje vrtenja.

Prijazen? Ja, če si na dirkališču ...

To pomeni, da pospešuje tako zvezno, da nas zlahka zapelje misel, da tudi prijazno. Če ne bi čutili strahovitega pritiska, ki nas vleče naprej, kot da bi nas od zadaj potiskal reaktivec in ne bi na koncu skoraj brezkončnega pospeševanja pokukali na števec, bi to še verjeli. Tako pa se nam pri polnem plinu skoraj vrti v glavi in to ne le zaradi sil, ki pri pospeševanju dosegajo 1G, ampak tudi številk. Ironično je to, da je zaradi tega v običajnem prometu F4 eden najuporabnejših superšportnikov, po drugi strani pa je tako hiter in zmogljiv, da se ga da zares na polno peljati le na dirkališču.

Vreden dveh japonskih superšportnikov

Motocikel ima eno samo pomankljivost - ceno blizu 20.000 evrov. Toda tako visoka cena je po drugi strani le pokazatelj, kako vrhunski in ekskluziven je F4. Za ta denar sicer dobimo dva supešportna japonska motocikla, vendar pa je šteti japonske litrske cestne motorje za tekmece MV Agusti skoraj pod častjo. Po zmogljivostih se sicer lahko primerjajo, nikakor pa ne po imidžu, ceni in voznih lastnostih.

Ducati, benelli ...

Tako po ciklistiki, kot tudi s prestižnostjo, izgledom in ceno ima pravzaprav le dva tekmeca, pa še to pogojno. Dvovaljni ducati 999 S te aguste ne dosega po zmogljivostih, benellija tornado 900 novecento tre RS, ki pa je manjši trovaljnik in mu manjka nekaj žlahtnosti večjih tekmecev. Komur pa ni nikoli dovolj in hočejo absolutno "največ", MV Agusta ponuja še zmogljivejšo izvedbo modela F4 1000S Tamburini, ki po vgrajenih materialih in ceni okoli deset milijonov tolarjev, na tem planetu nima konkurence!