Mazda 3 1,6i

Nekaj podobnega, kot smo pred časom zapisali v testu forda focusa (ki mimogrede stoji na enakem podvozju, kot tale mazda) lahko zapišemo tudi tokrat. Kdor trojki ne nameni toliko pozornosti, da bi se vanjo vsedel in se vsaj malo zapeljal, bo zamudil veliko. Čeprav takole na hitro avtomobil izgleda bolj kot ne umirjeno oziroma skorajda nežno, pa zna vseeno pošteno ugrizniti v asfalt. Morda ne na avtocestnih ravnicah, vsaj s tem motorjem ne, vsekakor pa na bolj zavitih cestah. Tam bo voznik mazde 3 za seboj z dolgim nosom pustil marsikaterega nadobudnega vaškega dirkača v precej močnejšem "stroju".

Zunanjost, notranjost

Glavna navzven vidna sprememba, ki je mazdo 3 doletela po prenovi, je utor za odpiranje prtljažnih vrat. To pomeni, da si pri odpiranju ne bomo več mazali rok. Si pa jih bomo zato pri zapiranju, saj so oblikovalci na notranji utor pozabili tudi tokrat ... Skratka, štirivratna limuzina je oblikovno vsaj za odtenek bolj umirjena kot kombilimuzinska mazda 3 sport in namenjena tistim, ki potrebujejo prostornejši prtljažni prostor, a hkrati nikoli ne prevažajo predmetov večjih dimenzij. Potniški prostor je solidno urejen (kakšna spremembna pri postavitvi stikal bi bila dobrodošla), merilniki pa se po novem svetijo z drugačno grafiko. Sedeži ponujajo dovolj bočnega oprijema tudi takrat, ko je "fotr" sam v vozilu, volanski obroč je skorajda razsipen s povratnimi informacijami, tudi osvetlitev armaturne plošče je prijetna. Prostora je dovolj povsod, če ravno ne boste posedli kakšnega dolgina na zadnjo klop. Zaradi limuzinske oblike se streha spusti v manjšem loku kot pri kombilimuzini, zato visokim zna zmanjkati prostora pri glavah.

Vozne lastnosti

Podvozje mazde 3 je enako tistemu v fordu focusu in volvu S40 (V50), kar pomeni, da mu ne gre prav ničesar zameriti. Je ravno prav mehko, da trojka pri umirjeni vožnji nudi precej udobja in lepo absorbira anomalije slabih cest, in hkrati dovolj trda, da vozniku pri bolj dinamični vožnji vliva dober občutek. Enako velja za sedeže - ti so udobni in dokaj mehki, a obenem ponujajo dovolj bočnega oprijema pri hitreje zapeljanih ovinkih.

Zmogljivosti, poraba

1,6-litrski bencinski agregat s 105 konjskimi močmi res ne ponuja športnih užitkov. Tudi vrti se ne ravno z največjim veseljem, je pa zato povsem spodoben v spodnjem režimu vrtljajev in že pri dveh tisočakih omogoča normalno vožnjo. V prevodu, motor je namenjen tistim bolj umirjenim, ki te mazde ne bodo pogosto preganjali. Ampak za tiste je dovolj že 1,4-litrski bencinar ... Zato še enkrat omenjamo, da je po prostornini enak 110-konjski dizel boljša alternativa. Tako v prožnosti, živahnosti, kot tudi pri porabi. Ta je bila tokrat sicer za skoraj liter nižja od prejšnje, vendar pa se nam glede na zmogljivosti v praksi tudi slabih devet litrov zdi preveč. Pohvala gre tudi natančnemu menjalniku, zaželeli smo si le, da bi imel eno stopnjo več. V peti prestavi in pri avtocestnih 130 km/h mazda 3 s tem motorjem "brni" že z visokimi in precej glasnimi 4000 vrtljaji na minuto, kar je na daljši vožnji lahko moteče. Pa še poraba goriva bi bila s šesto prestavo nižja ...

Cena, tekmeci

Razred, v katerega spada štirivratna mazda 3, ni tako bogato "založen" s konkurenti, kot bi bil v primeru, da bi govorili o petvratni kombilimuzini. Vseeno ji družbo delajo renault megane, honda civic, ford focus, volkswagen jetta, chevrolet lacetti, mitsubishi lancer, dražji volvo S40 in prihajajoča toyota corolla, med katerimi vsak s svojimi atributi poskuša odtegniti del pogače. Mazda zna kupce privabiti s pregovorno zanesljivostjo, odlično lego na cesti ter z bogato opremo, zameriti pa ji tudi ne gre prav veliko.