Lexus GS 300h

Lahko GS prednost iz konfiguratorja prenese tudi v resničnost?

Lexus je z obogatitvijo motorne ponudbe stopil korak bližje evropskim, tudi slovenskim kupcem. Hibridni pogonski sklop s skupno močjo 163 kilovatov je krog tekmecev GS razširil ter ga izpostavil predvsem dobro uveljavljeni in podobno zmogljivi dvo- in trilitrski dizelski konkurenci pretežno germanskega porekla, ki je v osnovi tudi podobno cenovno umeščena.

Primerjava z Mercedesovo, Audijevo in BMW-jevo bencinsko-električno alternativo, vsaj v teoriji, kjer seveda velja znesek, izračunan v konfiguratorju, Lexusu ponuja nekaj prednosti. Ta razlika se z nadgrajevanjem paketov in dodajanjem doplačil z dolgih seznamov dodatne opreme, ali s primerjavo dizelskih tekmecev, le še poveča.

Drugačna pa je zgodba z vidika pripadnosti znamkam in navad železnih srajc kupcev, ki so jih skozi generacije s trdim delom na krilih izkušenj krojili evropski premium velikani. S tega vidika se tehtnica niti malo ne nagne na japonsko stran, čeprav prepričljivega avtomobilskega razkošja s posluhom do okolja. Kdor pa bo temu GS-u dal priložnost, bo utegnil biti pozitivno presenečen.

Uglajen azijec z zakoličeno prostornino prtljažnika

GS je svojo kompetentnost dokazal že na prvem testu, kjer smo hvalili kakovost vozniške in ambientalne izkušnje ter ga umestili ob bok najboljšim v razredu. Tudi tokrat se je, z izjemo pogonskega sklopa, po zaslugi skoraj identične opremljenosti izkazal predvsem z uglajenostjo in udobjem, po malem tudi s športnostjo – oblikovno in vozniško.

Udobje je na razredu primerni visoki ravni, položaj za volanom je vzorno prilagodljiv. Prostornost in urejenost sprednjega dela kabine sta odlični, zadaj je prostorskega razkošja manj, a je udobje stranskih sedežev pohvalno.

Baterija, nameščena med naslonjala klopi in prtljažni prostor, terja dolg. Sicer sprejemljiva, a vendarle nekoliko podpovprečna prostornina (465 litrov) je zakoličena s fiksnim delom naslonjal.

Miška dobro sede v roko ...

Slog čiste, minimalistično zasnovane kabine kljub doslednemu upoštevanju sodobnih oblikovnih smernic, po katerih se zgledujejo tudi številni drugi, ostaja domena specifičnih okusov in je dobra protiutež pretežno evropski alternativi. Ergonomskih pripomb ni, nekaj obrvi vsakokrat dvigne le Lexusov upravljalnik informacijskega sistema druge generacije, ki zahteva privajanje.

Tako imenovana "miška" se odlično poda v roko, gibi kazalca so natančni, manj posrečeno so sestavljeni meniji, o grafično pomanjkljivem videzu, ki ne sovpada s tehnološko naprednim slovesom avtomobila, pa smo v povezavi z različnimi lexusi tarnali že večkrat.

Potovalna suverenost kljub manjšemu motorju ostaja nedotaknjena

Med običajno vožnjo izstopa z vzornim blaženjem in visoko ravnijo prefinjenosti (v manj športnih izvedbah z debelejšimi pnevmatikami je še boljša), v zavojih pa maso 1.830 kilogramov, tudi zaradi štirikolesnega krmiljenja, del paketa F sport, dobro skriva. Znotraj razumskih omejitev podpira tudi razmeroma agresiven slog vožnje, in če bi bilo bolj odzivno tudi krmiljenje, bi ga v dinamičnem smislu postavili ob bok BMW-jevi petici.

Pogonski sklop, ki ga sestavljata 2,5-litrski štirivaljnik s 133 kilovati in sinhron elektromotor s 105 kilovati (skupna moč sistema je 164 kilovatov), smo zaradi odzivnosti in varčnosti pohvalili že pri testu manjšega IS.

Navidezno pomanjkanje pospeševalne moči na papirju (do sto pospeši v dobrih devetih sekundah) na avtocesti oziroma pri višjih hitrostih ni izrazito, zato potovalna suverenost ostaja nedotaknjena.

Pretirano hitenje mu preprosto ne ustreza

Dojemanje GS kot prestižne potovalne limuzine lahko okrni le zvok štirivaljnika v sodelovanju s planetnim gonilom, ki deluje kot brezstopenjski menjalnik. Relativna glasnost delovanja pogonskega sklopa ob ostrem pospeševanju preprosto ne spada v isto sliko, a verjamemo, da se vozniki na pikolovsko pomanjkljivost hitro navadijo, še posebej če večino časa vozijo tako, da se GS počuti najbolje – umirjeno urbano. Pretirano hitenje mu preprosto ne ustreza.

To je dokazovala tudi testna poraba, ki se je s 7,2 litra ustalila dobrega pol litra višje kot pri lažjem IS. V mestu in med umirjeno vožnjo je štirivaljnik, podobno kot šestvaljnik v neprimerno zmogljivejšem GS 450h, znal zahtevati tudi bistveno manj. Najnižje testno povprečje je bilo 5,7 litra na sto kilometrov.