Jeep cherokee 170 AWD limited – poslednji skavt

Slekel je uniformo in si nadel športno-elegantno trendovsko podobo

Seveda si je jeep že davno slekel vojaško uniformo. Novi cherokee je z legendarnim willysom dejansko povezan le z identifikacijskim napisom na prečki volana: Since 1941 (Od 1941). Ta majhen, a visokosporočilni oblikovni dodatek, zapisan oziroma odtisnjen v enakem oblikovnem slogu kot nekoč naslov TV-serije M.A.S.H., je zagotovo eden najbolj posrečenih okraskov v novodobnih avtomobilih.

Kot da bi pogledali vojaško ploščico veterana iz bitke na znameniti plaži Omaha v Normandiji. Ni ga mogoče spregledati in z njim so oblikovalci po našem okusu zadeli v polno bolj kot z vsemi zaobljenimi linijami, s katerimi cherokee sledi modernim SUV-trendom.

Njegovo vizualno preobrazbo v prid prepričljivejši aerodinamiki, ki se zlasti na avtocesti pozna v bistveno tišjem pišu vetra okoli karoserijskih robov, smo sicer podrobneje obdelali že v okviru njegove slovenske premiere na Krvavcu. Zaradi nosu, na katerem še vedno sije oblikovna relikvija vseh jeepov, niz pokončno postavljenih prečk, in treh ločenih svetlobnih teles na vsaki strani je na cesti nezamenljivo drugačen. To vsekakor nekaj pomeni, čeprav se z nostalgijo spominjamo njegove nekdanje klene podobe.

Je pa to seveda naša težava, saj so okusi na srečo, tudi cherokeejevo, zelo različni. Nas je s podobo sicer bolj prepričal njegov najmlajši brat, renegade.

Cherokeejeva modna oprava pa v svetu, kjer asfalt zamenjata kamenje in blato, kjer se mestne luči in urbani odsevi izgubijo nekje v temi globoke soteske, čez katero pelje razrita gozdna cesta, nima nobene resne veljave. Davek aerodinamičnih modnih dodatkov, zlasti ob spodnjem robu sprednjega odbijača, se bo lahko na terenu hitro obračunal v kvoti prask vseh dimenzij. Na testu smo tudi mi žal pridelali eno. Zlasti sprednji previs zašiljenega nosu se lahko ob prehodu iz strmine hitro dotakne podlage, čeprav je nos oziroma trebuh pri naši testni različici (AWD) od tal oddaljen 20,1 centimetra. Ne pozabite, da lahko prepričljiv pogon hitro vlije samozavest, zato previdno.

Pameten, celo malce prepameten …

Cherokee še nikoli do zdaj s seboj ni vozil toliko čipov, senzorjev, različnih tipal … in še nikoli do zdaj ni bil založen s toliko umetne inteligence. Preskok je zanj res velik, saj je, če malce pretiravamo, zdaj z več kot 70 varnostnimi funkcijami prišel skorajda na prag samovozečih avtomobilov. Elektronskih novosti je toliko, da ob množici informacij in analiz s ceste včasih še njega samega malce zmedejo.

Vožnja je zaradi 2.350 evrov vrednega paketa tehnologija – v tem so na primer sistem, ki prepozna nevarnost naleta in zna preprečiti trk pri nizki hitrosti, pa aktivni radarski tempomat, ki sledi dogajanju v prometnem toku ter po potrebi celo ustavi in spelje, sistemi za nadzor mrtvih kotov, opozorilo pred nenamerno spremembo voznega pasu ter aktivni parkirni asistent s kamero in živo sliko nad zadnjim odbijačem – res bolj varna.

A včasih voznik dobi občutek, da se stroj, katerega prednik se je rodil sredi vojne vihre, počuti kar nekako izgubljenega ob vseh sistemih za varnejšo in udobnejšo vožnjo. Vse sicer deluje in služi svojemu namenu, a kljub temu se cherokee na trenutke prav simpatično zmede s svojimi elektronskimi možgani, kot da bi se zasanjal o časih dobre, stare prvinske mehanike.

Malce moteče je na primer samodejno zaviranje pri počasnih parkirnih manevrih, saj se včasih tipalo prav "panično ustraši", da je voznik spregledal oviro, in odločno pohodi zavoro. Zgodilo se nam je tudi na terenu, kjer taki manevri res niso dobrodošli.

Po drugi strani pa je cherokee s povezljivostjo sistema uconnect z 8,4-palčnim zaslonom na dotik in glasovnim vodenjem, pa s še sedempalčnim zaslonom potovalnega računalnika med merilniki prav spodobno sodoben. Celo brezžično polnjenje pametnega telefona ponuja in seveda povezavo Bluetooth, pa USB-vhod in režo za spominsko SD-kartico. Poleg dobro delujoče navigacije je na voljo še kompas. Oprema Limited razvaja z usnjem, prva sedeža pa sta ogrevana in hlajena. Seznam opreme je prav premium bogat.

Jeep active drive – popoln nadzor dogajanja pod kolesi

Bit cherokeeja pa ostaja zares prepričljiv, elektronsko podprt štirikolesni pogon jeep active drive. Upamo si trditi, da med športnimi terenci ni nikogar, ki bi si v globokem snegu ali pa po blatu in kamenju upal dlje kot cherokee. Z njim smo se odpravili na progo za motokros in niti enkrat nismo prišli v položaj, ko bi cherokee rekel, da je dovolj in da ne gre naprej.

Pri tem naj poudarimo, da je bil testni avtomobil opremljen z osnovno različico pogona AWD, ki jo pri Jeepu postavljajo v vlogo zagotavljanja varne vožnje v vseh vremenskih razmerah in jo zaradi preproste uporabe priporočajo predvsem tistim voznikom, ki sicer ne razmišljajo o resni trenerski vožnji.

Tudi brez reduktorja (jeep active drive II) in brez diferencialne zapore, ki jo skupaj s funkcijo programa rock za plezanje prek najzahtevnejših terenov ponuja brezkompromisna različica jeep active drive lock v najbolj pustolovskem cherokeeju trailhawku, smo opravili z blatno, ponekod pomrznjeno in precej razgibano površino s prevoji, jarki ter strmimi vzponi in spusti.

Pri njegovem talentu zagotavljana oprijema ima nedvomno veliko zaslug sistem selec-terrain za preprečevanje zdrsa. Na voljo smo imeli štiri programe delovanja, ki pokrivajo tako asfaltne kot tudi druge vozne površine: samodejni (auto), športni (sport), sneg (snow) in pesek oziroma blato (sand/mud).

Ta sistem glede na vklopljen program oziroma glede na informacije izpod koles nato poskrbi za elektronsko koordinacijo 12 različnih sistemov – od zavor do nadzora stabilizacije, delovanja menjalnika, kontrolnika pogona itd. –, povezanih z delovanjem pogona, in delo, verjemite, opravlja z odliko. Pod njegovim okriljem se aktivira tudi nadzorni sistem selec-speed, ki je v testnem cherokeeju delno prevzel tudi vlogo reduktorja, saj nam je omogočal nadzorovano spuščanje in vzpenjanje po strmini.

Dobro se razume tudi z asfaltom in zavoji

Seveda ne gre pozabiti, da bo cherokee, kot je bil naš testni, najverjetneje večino svojih kilometrov nabral na asfaltu. Prednost njegovega pogona se na urejenih poteh kaže predvsem v varnosti v vseh vremenskih razmerah in zmožnosti tudi precej dinamičnega obvladovanja zavojev kljub skoraj dvema tonama lastne teže (1.953 kilogramov), torej brez potnikov in prtljage. Cherokee je na cesti natančno vodljiv, čvrsto vzmeten, a še vedno precej udoben avtomobil. Voznikovim ukazom dosledno sledi tudi v precej dinamično odpeljanih zavojih, kljub vsemu pa je v podzavesti treba upoštevati, da ni najlažji.

Podvozje s posamičnim vpetjem vseh štirih koles dobro skrbi za zanesljivo lego na cesti, čeprav je težišče avtomobila zaradi večje oddaljenosti od tal in oblike karoserije postavljeno nekoliko višje.

Dober motor in menjalnik z devetimi prestavami

Med tehnične dobrote, ki cherokeeja delajo konkurenčnega tudi med najdražjimi tekmeci v segmentu, spada novi devetstopenjski samodejni menjalnik. Deluje dobro in uglajeno, čeprav smo pričakovali, da se bo njegovih devet prestav vseeno nekoliko bolj poznalo na ugodnejši energijski bilanci, berite porabi goriva.

Na avtocesti se je na primer v okviru postavljenih hitrostnih omejitev s tem menjalnikom mogoče peljati v območju med 1.850 in 2.300 motornimi vrtljaji v minuti. Tudi ko hitrost preseže mejo zakona (130 kilometrov na uro), merilnik vrtljajev še kar nekaj časa vztraja pod številko 3.000.

Dvolitrski motor multijet dobro poznamo. Gre za prepričljiv Fiatov stroj, ki med drugim žene tudi največjega fiata z ameriškim potnim listom. Za potrebe jeepa ima nekoliko prilagojeno delovanje, moči in navora je dovolj. Z 8-litrsko testno povprečno porabo smo bili zadovoljni, nikakor pa ne navdušeni nad njo, sploh glede na bogastvo prestavnih razmerij.

S porabo smo se sicer najnižje spustili do 6,9 litra ob zelo zmerni in umerjeni vožnji.

Je pa pogonski sklop v kombinaciji z odločnim dizlom in devetstopenjskim menjalnikom na splošno precej prepričljiv, avtomobil pa v tej kombinaciji zmore vleči tudi do 2.475 kilogramov težko prikolico, kar je ta hip rekordna vrednost v segmentu. Pri tem velja omeniti, da ima še sistem TSC za nadzor stabilnosti prikolice.

Še vedno ga vlečejo oddaljena obzorja

Cherokee je eden tistih avtomobilov, ki zmorejo pojem svobode sodobnega človeka še vedno postaviti tudi v kontekst zelo širokega pogleda. Da, v njem ostaja nekaj drznosti, avanturizma in želje po daljnih obzorjih. Zmore tudi tja, kjer cesta postane pot in vsak naslednji zavoj pomeni izziv. V petek popoldne ob treh, takoj po službi, nahrbtnik in šotor v prtljažnik ter premik ročice menjalnika v položaj D. Destinacija? Mir, nekje tam daleč zunaj, kjer na digitalnem zemljevidu začne zmanjkovati rdečih črt. Vsi, ki ste kadarkoli dnevu v slovo pomahali nekje sredi gorskega grebena ali pa z vrha sipine, boste vedeli, o čem govorimo.

Cherokee seveda ni edini, ki zna pustolovsko dušo popeljati tja, je pa zagotovo eden redkih, ki ima to dejansko zapisano v genih. Tudi zaradi tega se bodo zanj odločili tisti kupci, ki razumejo in cenijo njegov klic divjine. Res je, da se odlično, bolje kot kadarkoli do zdaj, počuti tudi na asfaltu, a kilometrov se ne boji nabirati niti tam, kjer je na cilju zaradi blata ali prahu na zadnje steklo mogoče s prsti narisati smeška. Da, pravi jeep. Hough.