Hyundai santa fe 2,2 CRDi

Prvotni santa fe se je pojavil leta 2000. Njegova dokaj neobičajna oblika s precej ukrivljenimi linijami, skoraj bolj avtomobilskimi kot terenskimi, očitno ni motila več kot milijona kupcev po svetu. Z novimi oblikovnimi smernicami je santa fe postal bolj odločnega videza, obenem pa je pridobil na eleganci. Za povrh pa lahko mirno rečemo, da zdaj na kolovozih deluje mnogo bolj "resno" od svojega predhodnika.

Zunanjost, notranjost

Po vzoru Župančičevih Mehručkov bi torej lahko tega hyundaia označili s santa fej in fuj. Je namreč prav ugledno eleganten, obenem pa se lahko zapodi tudi v kakšno blatno packarijo. Novi model delno ohranja zaobljene površine predhodnika, vendar deluje mnogo bolj dinamično in predvsem bolj prikupno. Notranjost je s kovinskimi obdelavami povsem športnega videza, površine lesenega izgleda dodajo ugled, uporabnost poudarjajo številna odlagalna mesta. Testni SUV je opremljen tudi z dvema dodatnima sedežema. No, glede na dostopnost bi ju lahko imenovali tudi zasilna sedeža, čeprav ne utesnjujeta potnikov, potem ko enkrat splezata do tja. Sicer pa je nad sedežema, zloženima v ravno dno, skoraj za kubik prtljažnega prostora, to pa omogoča za 175 milimetrov daljša karoserija novega santa feja (zdaj 4675 mm). V avtu je lahko celo za dobra dva kubika razpoložljivega volumna in če to ni dovolj, pride na vrsto serijsko vgrajeni strešni prtljažnik.

Vozne lastnosti

Namestitev na vozniški prostor je primerna za različne postave, volan je nastavljiv po višini in po osi, sedež ponuja celo pet nastavitvenih možnosti. Nekaj pomislekov vzbuja prestavna ročica, ki je nameščena onkraj ročne zavore. Za tri okrogle merilnike pred voznikom bo morda kdo trdil, da so oblikovani malce dolgočasno. Precej lepše na pogled deluje ostala armaturna plošča z osrednjim delom, kjer so med ostalim razvrščeni trije pregledni zasloni. Več kot 1800 kg težki santa fe se dobro drži ceste pa ne samo zaradi svoje mase. MacPherson spredaj in večtočkovno vpetje zadaj v kombinaciji z dvostransko delujočimi blažilniki so akteriji odlične vodljivosti, 18-palčna kolesa pa umirjajo neravnine, tudi grobe makadamske. Med terensko vožnjo se navor neopazno porazdeljuje na posamezna kolesa, z ukazom "4WD lock" pa se doseže porazdelitev 50/50 med obe osi. V celoti velja, da vožnja s santa fejem daje prijeten občutek zanesljivosti in udobja.

Zmogljivosti, poraba

2,2-litrski CRDi s 150 KM je primerna izbira za SUV-ja, ki s tovorom in potniki večinoma presega dve toni. Na običajnih cestah omogoča dinamično vožnjo, na terenu pa dovoljuje premagovanje vzponov z naklonom do 42 stopinj. V prvi prestavi smo preplezali nekaj uglednih strmin, pri čemer je izdaten navor pri nizkih vrtljajih pokazal svoje vrline. Ga je pa malo zmanjkovalo na običajnih makadamih, kjer pri 1500 vrtljajih (in manj), v drugi ali tretji prestavi, ni hotel prav "zagristi" v klanec. Sicer pa motor deluje lepo uglajeno, ne pa tako športno, kot bi lahko sklepali po dveh izpušnih ceveh. Poraba goriva? Med razgibanimi testnimi vožnjami smo povprečno porabili 10 litrov na sto kilometrov, kar sploh ni pretirano.

Cena, tekmeci

V testnem avtu je za tristo jurjev dodatne opreme (poleg kovinske barve še parkirni senzorji, hyundaiev audio sistem in dodatna sedeža), kar mu dvigne ceno na slabih sedem milijonov in pol. Pri tem pa je treba omeniti, da so pomembni elementi vgrajeni serijsko (dvopodročna klima, ESP, popolni strešni prtljažnik, 18-palčna lita platišča, varnostne blazine in zavese ...). Hyundai odbija napade večine SUV-jev z manjšim tucsonom, medtem ko s santa fejem meri višje. Najdražji, še močnejši in najbolje opremljeni santa fe velja "samo" 8,2 milijona, s čimer je precej cenejši od ugledne konkurence, v katero sodijo BMW X3, volkswagen touareg ter volvo 90.