Honda VT 750 S

Svetleč krom in pravi čoperski imidž

Ravne cevi izpušnega sistema, dva ločena zadnja blažilnika, klasična jeklena cevna konstrukcija, veliko svetlečih elementov in celo kovinska ohišja stikal, kontaktni ključ nekje na pol pod zadnjico, en sam okrogel merilec hitrosti in nizko postavljen sedež neizpodbitno in že na prvi pogled od daleč kažejo čoperski značaj motocikla.

Je čoper, ni čoper? Toda ta ni čoper. To ni še ena honda shadow. To bi moral biti po mnenju hondinih inženirjev motocikel, ki je le videti kot čoper, v resnici pa se pelje kot slečen motocikel. Kar zadeva ciklistiko, imajo prav in tudi sedimo tako, da noge niso potisnjene preveč naprej, kar omogoča boljši nadzor nad vozilom, vendar tudi nekoliko utrujajoče sedenje.

Easy rider, ki se ne boji ovinkov

Ne, to ni potovalnik za dolga križarjenja, saj sedimo precej razkrečenih rok brez vetrne zaščite in dokaj pokrčenih nog, obenem pa pokončna hrbtenica nima opore in neposredno čuti tresljaje. To tudi ni superšportnik za športno nizanje ovinkov. Čeprav ciklistika motocikla to dopušča, pa so zavoljo zasnove stopalke tako nizko, da bodo "tiščači" hitro podrsali po tleh. To je motocikel za vmes. Odličen kruzer, ki nas ne priganja k divjanju, ampak dopušča ležerno križarjenje, ne da bi se ustrašil ovinkov ali koščka makadama.

Majhne zmogljivosti, majhna poraba

Dobrih trideset kilovatov iz tričetrtlitrskega dvovaljnika V-zasnove ni nekaj, zaradi česar bi vriskali ali ob čemer bi doživljali adrenalinske šoke. Vsaj v teoriji ne, saj se hitrost konča pri 150 kilometrih na uro. Kar je za vse, ki skušajo vsaj približno voziti po omejitvah, tako ali tako dovolj, predvsem pa je zaradi pomanjkanja vetrne zaščite in razprtega položaja telesa dovolj tudi za vse preostale. Kljub morebitnemu priganjanju motorja, porabe ne bomo uspeli dvigniti nad pet litrov na sto kilometrov.

Brez pretresov pri pospeševanju in ustavljanju

Največji navor pri dobrih tri tisoč vrtljajih obljublja nekaj poskočnosti pri pospeševanju, a predvsem skrbi, da s tem motociklom lahko ves dan lagodno križarimo v najvišji prestavi. Iz tega nas ne bo predramilo niti zaviranje. Spredaj le en tridecimetrski kolut in zadaj celo bobnasta zavora ne skrbita za šokantne pojemke dvestotridesetih kilogramov, a dosledno opravljata svoje delo, če vozimo v okvirih namembnosti tega motocikla. Brutalne zavore pač ne spadajo na "čoper", obenem pa voznik ne sme pozabiti, da na motociklu takšne zasnove lahko veliko dela opravi tudi z zadnjo zavoro.

Veliko motorja za razumno ceno

6.890 evrov ni prav malo za ne najbolj zmogljiv motor, po drugi strani pa niti ni veliko, če pomislimo da dobimo zanesljiv hondin izdelek, z uporabnim navorom, dobro ciklistiko in s čoperskim imidžem. Verjemite, da mnogi (mnoge) ne bodo ločile te honde od dražjega in prostorninsko enako velikega harleyja davidsona sportsterja. Začetniki bi lahko že pri Hondi izbrali veliko sebi primernih motociklov v razredu modelov CB, ampak tudi ta slečen "čoper" ni napačna izbira, še posebej zaradi nizko postavljenega sedeža, ki daje občutek varnosti.