Honda VFR 800 X ABS crossrunner

Sveže oblikovanje, svež koncept

Honda se je odločila različne stile motociklizma in svoje najboljše elemente združiti v motocikel, ki ponuja vsestranskost in preprost užitek v vožnji. Uporabili so motor V4 srednje prostornine, kot ga ima VFR, armaturno ploščo CBR 600F, dodali vozniški užitek, kot ga daje CBF, in visoko postavljeno krmilo, ki omogoča, da se ta motocikel ne ustraši niti makadamske ceste, med ovinki pa deluje lahkotno. Tako so dobili vsestranski motocikel, ki predstavlja nov razred nekje med potovalnim terencem in nagcem, vendar bolj za na cesto, kar kažejo tudi gume. Če bi bila crossrunnerca avto, bi bila SUV.

Peljati jo je tako zabavno, kot je videti

Čez pleča deluje zelo zajetno zaradi stransko postavljenih hladilnikov, kot smo jih že navajeni na modelih VFR z V4-pogonskim sklopom. Sicer po oblikovanju izstopa kratek "nos zgornjega blatnika" in sedež z nizkim in zašiljenim zadkom. Med ovinki kljub krepkim 200 kilogramom deluje zelo lahkotno in dovolj živahno, a vendar neutrujajoče. Utrujajoče je le vrtinčenje zraka za voznikovo čelado, kadar se vozimo v dvoje in nad 150 kilometrov na uro, tako da ni najprimernejša za nemške avtoceste. Je pa za vse drugo.

Dvojni značaj ravno prav močnega V4-motorja

Pogonski agregat je 782-kubični V4-motor, kot smo ga poznali v stari VFR. V teoriji je to odličen motor, ki je ravno pravi kompromis med zmogljivostmi in lahkotnostjo in ki s pomočjo spremenljivega delovanja ventilov ponuja več navora in umirjenega značaja v nižjih vrtljajih in prepričljivo moč na koncu motornih vrtljajev. Čeprav je pogonski agregat optimiziran, je še vedno nekoliko moteč trenutek premora, ko motor pri 6600 vrtljajih vklopi dodatne ventile, vendar se bodo na to lastniki verjetno navadili, saj dobijo na ta račun motocikel z dvojnim optimalnim značajem. Edina slabost je nekoliko večja poraba, ki je na testnem krogu dosegla 7,5 litra na sto kilometrov. A vsaka prednost ima pač kanček slabosti.