Honda CR-V 2,2 i-DTEC 4WD

Zgodi se tudi najboljšim

Krizni časi so nas sicer prizemljili, a kljub vsemu še vedno prevladuje miselnost, da je treba vedno samo navzgor. Nujno je treba rasti, biti z vsakim izdelkom boljši! A biti boljši kot prej še ne pomeni, da boš žel uspehe, četudi boljši hkrati pomeni, da si tudi najboljši.

Marsikateri glasbenik bo zlahka potrdil: "Osvojiti vrh je veliko lažje, kot se na njem ohraniti!" Imaš hit, posnameš jih še nekaj, nato postaneš "mainstream", pa če si še tako inovativni alternativec. Ljudje pa se vedno znova navdušujejo nad novimi in novimi idejami …

Kakšno povezavo ima glasba s preizkušeno hondo? CR-V je bila hit, na glavo je obrnila avtomobilski svet, postala stalnica, danes pa se mora za svoj prostor na trgu boriti z novimi revolucionarji, z novimi "hiti".

V modi so manjši terenci

Leta 1995 je Honda napadla s prvim CR-V-jem in takoj postala novi modni hit, skupaj s toyoto RAV4 sta uvedla trend lahkih terencev, takšnih brez reduktorjev. Za takšne, ki v slabih razmerah ne bodo silili v težave, večino časa bi se radi udobno vozili po asfaltnih cestah, bi se pa vseeno radi pozimi pripeljali v zasnežen klanec in med sobotnim izletom v hribe ne bi radi nasedli na prvem štoru.

Takšne sorte terenci so se v preteklih petnajstih letih namnožili, izgubili so rezervno kolo na prtljažnih vratih, ki so se odpirala vstran. Dobili smo velike, glomazne SUV-je, ki še danes vznemirjajo populistične okoljevarstvenike, čeprav sploh niso več tako zelo "škodljivi".

A današnji hit niso veliki terenci, ampak tisti majhni. Pol metra krajši pozerji tipa mokka, captur, juke … To so SUV-ji, ki pogosto nimajo nikakršnih terenskih ambicij, večinoma nimajo niti štirikolesnega pogona, terenske oblike pa so zgolj zato, da bi ugajali starejšim voznikom, ki radi pokončno vstopajo v avtomobil.

Mali SUV-ji torej s svojim udobjem in praktičnostjo nadomeščajo klasične limuzine, a zadovoljiti zmorejo samo manj zahtevne uporabnike avtomobilov. Pri hondi CR-V četrte generacije pa gre za izdelek z vrlinami, ki lahko v številnih pogledih zadovolji tudi tiste, ki hočejo več.

Napad na karavane in enoprostorce

Ena od vrlin je gotovo prtljažnik in sedenje zadaj. V nasprotju z na primer Volkswagnovim tiguanom, poslavljajočo Fordovo kugo ali Kijinim sportagom je Hondin CR-V izredno prostoren avtomobil. Skoraj 600-litrski prtljažnik vsekakor lahko zadovolji družine, CR-V je v primerjavi z omenjenimi huda konkurenca karavanom in enoprostorcem!

Všeč nam je sistem podiranja zadnjih sedežev in nasploh si zadnja klop zasluži hvalo. Namestitve treh najnovejših otroških sedežev s širokimi bočnimi oporami si sicer ne obetajte, čeprav ima CR-V kot eden redkih tudi na sredini isofix priključke, zagotovo pa se bodo trije odrasli potniki v tej hondi peljali bolje od večine avtomobilov na trgu.

Ljubitelji enoprostorcev bodo seveda pripomnili, da CR-V v zadku nima dveh zložljivih sedežev (tako kot na primer podobno velik Mitsubishijev outlander), mi bomo raje potarnali nad sprednjima sedežema s prekratkim sedalom.

In ker govorimo o sedežih, naj vas tukaj spodbudimo, da vzamete dražje opremljenega CRV-ja lifestyle, pri katerem je tudi sovoznikov sedež nastavljiv po višini in v ledvenem delu. S paketom lifestyle boste dobili tudi strešne letve, ksenonske žaromete, večja platišča, zmogljivejši zvočni sistem (ne pa tudi bolj intuitivnega upravljanja). CR-V-jem comfort brez usnja na volanu in prestavni ročici pa se boste izognili, kajne?

Bolj za Nordschleife kot za teren?

S prostornostjo in praktičnostjo torej CR-V prepriča, kaj pa z vsakdanjo vožnjo po asfaltu? Nedvomno! CR-V je sila udoben, luknje pobira vrhunsko, čez ležeče policaje gre res mehko. Hkrati je v ovinkih izredno zanesljiv, in to tudi takrat, ko si voznik vzame čas zase.

"Car like handling," poudarjajo pri Hondi, mi na glas pritrjujemo: kljub terenskim meram to hondo vozite, kot bi šlo za precej nižjo limuzino. CR-V-ja so snovali z mislimi na evropske ceste in na nemške avtocestne hitrosti, ob tem se japonski inženirji radi pohvalijo, da imajo na svojem testnem centru postavljenih kar nekaj odsekov, ki so dejanska replika slovitega Nordschleifa!

Da je CR-V samo mehki terenec, lahko sklepamo tudi iz Hondinih gradiv, ki izboljšave štirikolesnega pogona omenjajo šele bolj pri koncu. Po novem prenos navora s sprednje na zadnjo os sproža elektromotor in ne več hidravlični črpalki kot pri prejšnji generaciji.

Elektromotor se na zdrse sprednjih koles odzove hitreje, vse skupaj pa nadzoruje poseben računalnik, ki učinkoviteje prepoznava razmere na cestah in se jim prilagaja. Izkaže se v snegu, pri vožnji v klanec hitreje zagrabijo tudi zadnja kolesa. Množica senzorjev tudi hitreje zaznava možnost "nenaravnega" obnašanja avtomobila v prehitro odpeljanih ovinkih, v prid čim bolj nežnemu reševanju se ob tem štirikolesni pogon naslanja na ESP.

Varčen motor

Kaj sploh še ostane karavanom? CR-V je enako prostoren, udobnejši, dovolj dinamičen, za povrh pa terenska oblika ne dvigne niti porabe! Honda ima v svoji ponudbi malo različnih motorjev, a kar ima, je dobro.

Pa je v teh časih bolje imeti manj, samo da je tisto dobro? Je nujno imeti širšo ponudbo? To bodo povedale prodajne številke, je pa že zdaj jasno, da so mehki terenci tega velikostnega razreda postali stalnica v avtomobilski ponudbi. Honda CR-V je v vseh pogledih odličen primerek, a tekmecev nima malo. RAV4, outlander, CX-5, stari xtrail, santa fe, ix35, prihaja nova kuga …