Gilera GP800

Čeprav je govora o maksi skuterju, ta gilera ni potovalnik, pa naj se na sedežu (spredaj in zadaj) še tako udobno sedi. Manjkajo mu odlagalna mesta, spredaj na primer jih sploh ni, pod sedežem pa pospravi eno čelado. In kaj torej je GP800? Športnik po duši, kot so vse gilere.

Oblika

Zadeva izgleda hudo masivno in to že na daleč. Prehod od krmila pod nogami proti sedežnemu delu je odebeljen in sega višje kot pri ostalih skuterjih. Tam je ponavadi posoda za gorivo, v našem primeru pa gre za pritikline dvovaljnega motorja. Prednji vilici skupaj s 300-milimetrskima zavornima kolutoma oklepata 16-palčno kolo, zadnje z enim kolutom pa je 15-palčno. Krmilo, pregledni merilniki in celotna prednja zaščita delujejo razsežno in potovalno. Električo pomikanje protivetrne zaščite je praktično, precej manj pa polnjenje rezervoarja. Odprtina pod "gasoline" pokrovčkom je ozka in mimogrede lahko kaj pljuskne po prtljagi. Zaradi velike mase se GP-ja večinoma postavlja na stransko stojalo. No, saj zaradi delovanja vzvoda nekako gre tudi na centralnega, ga pa potem vozniki manjših postav težje porinejo naprej dol. Da četrt tone med parkiranjem ne bi kam ušlo, je povsem na mestu ročna zavora. Aja, prtljaga - po nekaj kilometrih vožnje bo pod sedežem že povsem skuhana.

Vozne lastnosti

Za športnika je položaj za krmilom več kot udoben, manjši vozniki lahko noge skoraj čopersko iztegnejo naprej. Poleg omenjenega nastavljanja prednjega stekla je praktično tudi menjavanje potovalnih podatkov na zaslonu med merilnikoma - z ergonomsko nameščenim stikalom. 130 na avtocesti, toliko kolikor se pač sme, gre mirno, če sta voznik in gilera sama. Ker večinoma nista, je treba med dohitevanji računati na precejšne turbulentne sunke. Za mestno vožnjo zadeva ni tako neuporabna, kot bi sodili glede na maso. Vendar ji bolje pristoji popolna motoristična oprema, kot pa odprta čelada, obleka in kravata. Glede na način vožnje in obremenitev je na voljo sedem nastavitvenih položajev zadnjega vzmetenja. Dokler so ovinki dolgi, so lahko še tako hitri pa ne bo težav. Le-te se pojavijo, kadar se je treba po motoristično metat med levimi in desnimi na kratkih razdaljah. Pri tem so potrebne veščine, ki jih obvlada naš (v času testa odsotni) David. Tudi zaviranje (spredaj in zadaj ločeno) zahteva mnogo občutka, saj prednja koluta mimogrede poskrbita za valjanje po tleh.

Zmogljivosti, poraba

Zmogljivosti so definirane s 75 konjskimi močmi, tistih dvesto na uro pa res nismo preverili. Brezstopenjski CVT z verižnim prenosom deluje mehko in brez sunkov, če ne mislimo tistih za pospeševanje do sto pod šestimi sekundami. Poglavje zase je poraba, pri kateri smo pričakovali polivanje goriva v valja, pa je presenetljivo ostala (za dlako) pod petimi litri na testnem krogu. CVT deluje tako, da merilnik vrtljajev med vožnjo sploh ne pade pod 3500, pri umirjeni vožnji pa je nekje med 4000 in 5000. Ja, števec. Ko smo gilero na avtocesti pognali do 150, nismo bili v prekršku niti za 2 km/h.

Cena, tekmeci

Za povprečno motoristično znanje je gilera skoraj prehuda. Za maksi skuter je, kot smo že navedli, premalo potovalna. Kdo naj si torej za skoraj 9.000 evrov kupi takšnega športnika? No, nekaj veselja do skuterskih dvokolesnikov je že treba imeti, morda celo nekaj odpora do pravih motornih koles. Ali pa gre celo za željo, da se kakšnemu pravemu motorju kdaj pa kdaj pokadi pod nos. Konkurenti? 840-kubičnih ni, vsaj ta hip ne. Tisti, ki so po delovni prostornini blizu (honda silver wing, suzuki burgman) pa so s svojimi potovalnimi odlikami neprimerljivi.