Fiat panda LPG

Ljubljana ni Pariz

Mestnih malčkov z dizelskimi motorji običajni smrtniki ne izbiramo. Glavni krivec so seveda krajše razdalje, Ljubljana pač ni Pariz, kjer bi že vožnja z enega na drugi konec mesta na števec hitrosti dodala petdesetaka. Še tisti, ki se vozijo iz ljubljanske Šiške v službo v Trzin, ponavadi v enem letu naštejejo premalo kilometrov, da bi z razliko v ceni med bencinom in dizlom dovolj hitro upravičili višjo nakupno ceno dizelskega avtomobila.

In čeprav nakupne odločitve ne morejo temeljiti samo na enem izračunu, nakup avtomobila je namreč odvisen še od mnogih drugih spremenljivk, čustvenih, denarnih in tehničnih, pogosto že samo razlike v cenah zelo očitno govorijo proti racionalni izbiri dizelskega motorja v primeru mestnega avtomobila.

Po koliko letih se investicija izplača?

Vzemimo torej za primer pando. Dizelska panda še vedno drži rekord v porabi na našem testnem krogu: za 17 kilometrov mestne vožnje, 45 avtocestnih, 40 podeželskih in 41 dinamičnih kilometrov je dizelska panda porabila komaj 4,2 litra. Celo pri mestni vožnji je bila dizelska poraba nizka. Treba je sicer priznati, da se naš mestni cikel začne s (pri umirjeni vožnji) segretim motorjem – dizli pa se načeloma pozneje segrejejo na delovno temperaturo.

A kakorkoli že: dizelsko gnana panda stane 2240 evrov več kot tista z 1,2-litrskim bencinarjem. Zato tudi če zanemarimo vse druge stroške, dizelsko pando notri prinašamo dobrih 80 tisoč kilometrov. Ozrite se torej na svoj vsakdan in pomislite, koliko časa bi se morali voziti, da bi nabrali te kilometre, da bi se vam vložek izplačal. Zagotovo ne samo eno leto ali dve leti, sploh ker je panda mestni avtomobil.

Tudi tokrat preizkušena plinsko gnana panda zahteva precejšnje doplačilo: 1630 evrov namreč stane tovarniška predelava 1,2-litrske bencinske pande, da lahko ta uporablja utekočinjen naftni plin.

Za mestne službe

Seveda je razlika v ceni med LPG in 95-oktanskim bencinom bolj impresivna kot razlika med dizlom in bencinom. Za liter bencina namreč dobite skoraj dva litra LPG, medtem ko je dizel od bencinca cenejši za komaj šest centov. Prihranki so torej veliko bližje, kljub temu da je povprečna poraba v primeru kurjenja plina višja za skoraj liter.

Glede na aktualne cene s pando na plin začnete varčevati pri porabi goriva po dobrih 50 tisoč kilometrih. Zanjo se verjetno ne bo odločil nekdo, ki na leto zbere od pet do deset tisoč kilometrov. Zato pa je panda LPG zanimiva za mestne službe, za kurirje, poštarje, raznašalce pic, skratka, za voznike, ki vozijo veliko in večji del svojega časa znotraj obroča velikih mest, pa hkrati ne potrebujejo velikega prtljažnika.

Seveda pri pandi LPG govorimo o avtomobilu s preverjenim osemventilskim motorjem, tovarniško potrjena predelava na plin pa se že sama po sebi dobrika bolj kot predelava pri eni od specializiranih delavnic.

Avtomobil za racionalne, ki premore veliko italijanskega dizajna

Panda na splošno? Ljubek, prijeten, svež, preprost, majhen, a dokaj prostoren in praktičen avtomobilček. Za razliko od fine petstotke ni tako šik, po značaju je tudi manj ženski avtomobil. Pandina vloga je privlačiti z razmerjem med ceno in dobljenim.

Torej avtomobil za racionalne? No, ja. To je blizu resnice, a je tudi res, da Italijani ne morejo iz svoje kože in so tudi tej sorti avtomobila vlili ščepec dizajnerske navihanosti. Ta se kaže z globoko luknjo pred sovoznikom, s kvadratnim volanom, s kvadratnimi merilniki in kvadratnimi sedeži.

Kvadratnega oblikovanja je toliko, da bi človek pomislil, da mu je ime qubo. A ni? Imejte pa v mislih, da Fiat ponuja še veliko bolj prostornega quba le za malenkost več denarja.