Fiat doblo 1,6 multijet

Enim je všeč, drugim ne

O tem, kako so se oblikovalci trudili združiti praktičnost z lepo obliko, smo že pisali. To še posebej pride do izraza v tej potniški izvedbi, ki ima namesto asimetričnih dvokrilnih vrat na zadku le ena sama velika prtljažna vrata. Steklo namreč zavzema večino površine vrat in doblo zaradi tega pridobi nekaj "futurističnega videza" – take so po navadi sodobne študije prostornih vozil prihodnosti.

Prijetno voznikovo okolje

Kot smo omenili že v prejšnjem testu, je sedenje za volanom precej visoko. Voznik ima tako dober pregled nad dogajanjem na cesti, hkrati pa ni prav nič utesnjen, saj je nad glavo še precej prostora. Armaturna plošča je zagotovo ena izmed najbolj lično oblikovanih v segmentu. Sedeži so udobni, pogrešali pa smo preklopljivo naslonjalo sovoznikovega sedeža.

Zadaj dovolj prostora, a ...

Potniki zadaj se verjetno ne bodo pritoževali nad pomanjkanjem prostora. Je pa res, da pri nameščanju treh otroških sedežev ugotovimo, da je prostora v širino nekoliko manj kot pri srednje velikih enoprostorcih. Posledično je potrebno sredinski sedež namestiti z nekaj več truda (manjkajo tudi pritrdišča ISOFIX). Dostop do druge sedežne vrste je zaradi drsnih vrat toliko lažji – kar nam staršem tudi ogromno pomeni. Glede sedežev še to. Pogrešali smo vzdolžni pomik in ravno dno ob podiranju naslonjal.

Prostoren prtljažnik

Prtljažni prostor je bogato odmerjen. Na videz sicer deluje globlji, kot v resnici je, a je še vedno dovolj globok za prevoz otroškega vozička ali kakšnega podobnega predmeta. S širino in višino seveda ni nikakršnih težav. Za odpiranje in zapiranje prtljažnih vrat je potrebno uporabiti nekoliko več moči in imeti na voljo več prostora. Doblo ima tudi izredno praktično polico, ki jo lahko obremenimo s 70 kilogrami teže. To pomeni, da če jo namestimo v nekoliko nižji položaj in podremo sedeže druge vrste, dobimo ležišče, ki bo dvema odraslima osebama nudilo prostor za miren spanec nekje ob morski obali, pod polico pa je še vedno nekaj prostora za prtljago.

Motor za manj zahtevne

Doblo na prvi pogled deluje precej okorno, a vožnja z njim ni prav nič naporna. Lahko rečemo, da se pelje precej avtomobilsko. Nagibanja je nekaj, a še zdaleč ne toliko, kot bi pričakovali. Njegovo podvozje se dobro izkaže na luknjasti makadamski podlagi, kjer mirno požira luknje in potnikom nudi precej udobja. Motor, ki je bil v testnem vozilu, je precej primerna izbira za ta avtomobil. Če upoštevamo, da ga ne bomo priganjali in za seboj vlekli kakšne počitniške prikolice, potem bi lahko rekli, da je celo najprimernejša izbira. Je precej uglajen, tih in ob upoštevanju prej napisanega tudi varčen.