Fiat croma 2,4 multijet avt.

Ni enoprostorec

Čeprav je visok, ni enoprostorec. Ni dovolj prilagodljiv, zadaj niso ločeni in pomični sedeži, ni "avionskih" predalčkov na stropu, in nasploh avto nikakor ne deluje kot avto za "fotre" oziroma za družine.

Limuzinski značaj, a ni limuzina

Z 2+1 klopjo zadaj je croma rajši prestižna limuzina, pri čemer je "prestiž" treba jemati z rezervo, saj družba Fiat razvajence oskrbuje z vsaj dvema drugima znamkama. Pa vseeno, limuzinski značaj se kaže v dejstvu, da croma nudi zares udobno sedenje zadaj. Avto je pravzaprav pravi potovalnik za štiri odrasle ljudi, klasične limuzine pa za šalo prekaša z ugodjem, ki ga nudijo centimetri nad glavami (kako veličastno vožnjo ponujajo šele crome s panoramskim strešnim oknom).

Pa mu recimo karavan, čeprav to ni ...

... A če mu že rečemo karavan, naj vsaj ne izpade, kot da ga dajemo v isti koš z "avti za tovorjenje". Je tiste sorte karavan, pri katerem je oblika bolj pomembna kot velikost prtljažnika - glede na vtis, ki ga da zares prostorna kabina, bi celo lahko prtljažnik označili za majhnega. A v praksi je to še vedno pomenilo, da sem lahko otroški voziček pospravil brez kakršnegakoli odstranjevanje koles (ni samoumevno). Za povrh nam je sistem dvojnega dna tokrat kar ugajal - luknja je bila kar globoka in s tem zelo uporabna, vodila "prestavljivega dna" pa domiselna in praktična.

Croma se z limuzinami primerja tudi zaradi voznih lastnosti. Govorimo o potovalniku, takem za dolge razdalje. Seveda je zato udobje na prvem mestu, tudi zvočna zatesnjenost pri visokih (pri nas prepovedanih) hitrostih je kar navdušujoča. Pri ovinkarjenju pa smo pričakovali, da se bo avto še bolj nagibal in bil v celem bolj težaški, v tem pogledu se je avto izkazal - pa čeprav ne vabimo k dinamični vožnji z njim.

Da ne gre za običajnega fiata, priča dvesto "konjev" močan dizelski petvaljnik. Seveda gre za znan in že večkrat pohvaljen motor, predvsem pri alfah. No, motor nam je tudi tokrat ugajal, moči je več, kot cromin umirjen značaj potrebuje, pa vendar bi rekli, da ne nudi toliko, kot bi pričakovali od podatka o moči. Vlogo pri tem ima zagotovo samodejni menjalnik, ki pa po drugi strani prestavljanje opravlja dovolj hitro, predvsem pa izredno nežno, torej avtu primerno. Čudili smo se tudi porabi, predvsem pri umirjeni relacijski vožnji - alfa 166 z enakim, le nekaj šibkejšim motorjem, je porabila dober liter manj.

Glede na to, da je croma posebnež, je jasno, da nima direktnih tekmecev. Oplov signum ji je še najbližje, a je svojo življensko zgodbo precej hitro zaključil. Morda zato, ker je preveč stavil na poslovnost, želel je biti več kot vectra, želel je tekmovati z mercedesi. Je že res, da lahko tudi croma navduši poslovneža, a vseeno noče krasti kupce prestižnim znamkam. Pri tem posebnežu je na prvem mestu dejstvo, da je to "zares veliko avta za nizko ceno". Menimo, da navdušuje predvsem tiste kupce, ki pogledujejo za lagunami, avensisi, passati, mondei, sonatami in podobnimi avti.