Citroen C1 1,0 SX

Kako, pravite! Preprosto! Gre za enega od trojčkov narejenih na isti osnovi, z različnimi značkami na nosu. Poleg vsega tega gre za všečen mali "funky" avtomobil-ček, ki s svojo ljubkostjo prirase k srcu. A vseeno smo se v uredništvu spraševali, kaj je pravzaprav njegova vloga, saj Citroen že tako ali tako ponuja dva majhna mesta avtomobila, modela C2 in C3.

Zunanjost notranjost

Da je malček s svojo nenavadno zunanjostjo deležen precejšnje pozornosti in radovednih pogledov, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Zaradi izbuljenih prednjih žarometov C1 deluje kot eden od likov iz risanke Roboti, k nenavadnemu izgledu pa pripomorejo tudi zanimive zadnje luči in v celoti steklena prtljažna vrata. "Funky" oblikovanost je enaka tudi v notranjosti. Najprej nam v oči pade merilnik vrtljajev motorja, ki "štrli" iz merilnika hitrosti. Prostora je v notranjosti, glede na to, da gre za mali mestni avtomobilček, presenetljivo veliko, predvsem zaradi široke medosne razdalje in koles nasajenih na skrajne robove vozila. Kaj pa sedenje? Torej, prostora je dovolj za razmeroma udobno potovanje štirih potnikov, ki ne smejo biti preveč obdarjeni z višino, tudi ne preveč razvajeni. Odlagalnih predalov je več kot dovolj, tisti pred sovoznikom je še posebej primeren za odlaganje ženskih torbic. Težava pa je, da ni nobenega zaprtega predala, kar pomeni, da ne moremo v avtu pustiti nič, kar bi lahko zamikalo "poredneže". Pogrešali smo še stropna držala za roke, vsaj sovoznikovega. Prtljažnik je majhen, s podiranjem zadnje klopi v razmerju 50:50 se ga občutno poveča, zelo koristen pa bi bil dolžinski pomik.

C1 se lahko pohvali s presenetljivo čvrstim podvozjem. Pri takih malčkih se ponavadi srečamo z mehkostjo in izrazitim nagibanjem v ovinkih, pri tem citroenu pa je tega razmeroma malo. Tudi volanski obroč je "prirejen" bolj dinamični vožnji in nudi dovolj informacij o položaju vozila. Seveda ne pišemo o športniku, a vožnja je vsekakor lahko uživaška. Da pa je C1 res malček, se po drugi strani kaže s tresenjem potnikov, ko zapelje čez grbine in luknje. Ker gre za malčka, je seveda potrebno omeniti tudi vožnjo po mestu in parkiranje z njim. V mestni gneči se odlično znajde, pa tudi parkirati ga je mogoče na marsikatero mesto, ki bi ga z nekoliko večjim avtomobilom morali izpustiti. Velike steklene površine nudijo odlično preglednost, predvsem prtljažna vrata, ki so v celoti iz stekla, omogočajo natančno in lahkotno vzvratno parkiranje.

Zmogljivosti, poraba

Agregat pod motornim pokrovom, kljub samo enemu litru prostornine in trem valjem, zmore 68 KM največje moči. To je dovolj, da C1 doseže najvišjo hitrost skoraj 160 km/h. Motor se rad vrti, v visokih vrtljajih se dobro počuti, kar pokaže z "radostnim" hrumenjem v značilno trivaljnem "duru". To pa ne pomeni, da ga je treba stalno priganjat. Ko se želite peljati umirjeno, bodo dovolj tudi nizki vrtljaji. Prestavna razmerja, so namreč kar dobro razporejena, najbolj funkcionalna pa je tretja prestava, s katero se lahko peljemo ali 30 ali pa 130 km/h. Peta prestava je "varčna" in ni namenjena hitremu pospeševanju in doseganju končne hitrosti (končna hitrost je višja v četrti prestavi). Poraba bi morda lahko bila tudi nižja, a tudi 6,4 litra glede na odstotek dinamičnih voženj na testu ni pretirana.

Cena, tekmeci

Glavna tekmeca citroena C1 sta v prvi vrsti kar "enaka" peugeot 107 in toyota aygo. Ko pa zapustimo te proizvodne trakove, "ceenko" uvrstimo tudi v tržno tekmovanje s fiatom pando, chevroletom spark, kio picanto, hyundaiem atos, in tudi s kakim twingom. Vsi omenjeni avti svoje kupce najprej privabijo s prisrčno obliko, vsekakor pa nam je C1 med preizkušanjem pokazal še precej drugih vrlin.